![Laboratorijska miš](https://n1info.si/wp-content/uploads/2025/01/29/1738166140-laboratorijska-mis-750x500.jpg)
Kitajskim znanstvenikom je uspel prebojen podvig: ustvarili so miš z dvema očetoma, ki je preživela do odrasle dobe. Njihov dosežek lahko znatno izboljša rezultate razvoja embrionalnih matičnih celic in kloniranih živali ter s tem utira obetavno pot za napredek regenerativne medicine.
Kitajski znanstveniki so s kompleksnim genskim inženiringom embrionalnih celic ustvarili miš z dvema očetoma, ki je preživela do odrasle dobe, poroča znanstveni portal Zimo.
Znanstvenikom je to že uspelo pri miših z dvema materama, medtem ko so bili poskusi ustvariti zdrave miši, ki bi imele dva očeta in bi dosegle odraslost, doslej neuspešni.
Nova študija, v torek objavljena v reviji Cell Stem Cell, opisuje, kako so raziskovalci pod vodstvom Vej Lija s kitajske akademije znanosti v Pekingu modificirali 20 ključnih vtisnjenih genov s strategijo, ki učinkovito obravnava najhujše razvojne napake pri zarodkih z dvema očetoma.
Sesalcem enospolno razmnoževanje za razliko od nekaterih drugih živali, na primer plazilcev ali rib, otežujejo strogi mehanizmi t. i. genetskega vtisnjenja. To pomeni, da za zdrav razvoj potrebujejo točno določeno razmerje genov tako z materine kot očetove strani. Vtisnjeni geni nadzorujejo, kako se določene lastnosti izražajo in skrbijo za to, da so specifični geni aktivni le, ko so podedovani od enega od staršev. V primeru motenj v teh mehanizmih lahko pride do hudih razvojnih nenormalnosti zarodka ali pa se ta sploh ne more razviti, razlaga znanstveni portal Debrief.
V poskusu so znanstveniki ugotovili tudi, da so njihove modifikacije privedle do matičnih celic s stabilnejšo pluripotenco – sposobnostjo celice, da se diferencira v druge vrste celic.
Te ugotovitve dokazujejo, da so nenormalnosti vtisnjenih genov glavna ovira za enospolno razmnoževanje pri sesalcih, je dejal Guan-Dženg Luo z univerze Sun Yat-sen v Guangdžoju na jugu Kitajske.
Ta pristop lahko znatno izboljša rezultate razvoja embrionalnih matičnih celic in kloniranih živali, s čimer utira obetavno pot za napredek regenerativne medicine.
Raziskovalci priznali, da omejitve ostajajo
Raziskovalci so priznali, da ima pristop še vedno omejitve. Manj kot 12 odstotkov zarodkov uspe preživeti do rojstva in vsi rojeni ne dosežejo odrasle starosti.
Prav tako je imela večina miši, ki so dočakale odraslo dobo, spremenjeno rast in krajšo življenjsko dobo. Vse so bile sterilne, čeprav so pokazale povečano učinkovitost kloniranja.
Kljub omejitvam pa ta dosežek ostaja velik korak naprej, so povedali raziskovalci in dodali, da nameravajo te pristope v prihodnosti uporabiti pri večjih živalih, tudi opicah, še piše Zimo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje