Izmenjava ognja na Bližnjem vzhodu se nadaljuje, Trumpov ukaz prvič pod vprašajem

Iranska skupščina strokovnjakov je na pritisk revolucionarne garde za naslednika v ameriško-izraelskih napadih ubitega vodje države ajatole Alija Hameneja izbrala njegovega 56-letnega sina Modžtabo Hameneja, poročajo iranski opozicijski mediji. Uradni mediji tega za zdaj niso potrdili.

Opozicijska televizija Iran International je poročala, da je revolucionarna garda pritiskala za izbiro sina ubitega voditelja, kar pomeni, da se politika iranskega državnega vrha ne bo spremenila.

Izbira je nenavadna, saj Modžtaba Hamenej ni visok duhovnik in doslej ni imel uradne vloge v režimu.

56-letni Modžtaba Hamenej je drugi najstarejši sin ubitega Hameneja. Imel naj bi imel dobre zveze z revolucionarno gardo, ZDA pa so že leta 2019 proti njemu uvedle sankcije.

Izraelski mediji so pred tem poročali, da zaradi podpore revolucionarne garde velja za najverjetnejšega kandidata za položaj vodje države.

Izraelska vojska je objavila nov ukaz za evakuacijo za 16 libanonskih vasi in mest ter opozorila, da so napadi "neizbežni".

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih na Libanon v zadnjih dveh dneh ubitih najmanj 50 ljudi.

V tem času je bilo ranjenih najmanj 335 ljudi, je ministrstvo še sporočilo v izjavi.

CNN poroča, da je v zračnem napadu na Kuvajt umrla 11-letna deklica, v Libanonu pa so bili po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ubiti trije reševalni delavci.

V včerajšnjem iranskem napadu na ameriško veleposlaništvo v Riadu v Savdski Arabiji je bila zadeta tudi postaja ameriške obveščevalne agencije Cia, je za CNN povedal vir, seznanjen z zadevo.

Žrtev ni bilo, je pa na stavbi nastala precejšnja škoda. Stavba se nahaja v istem kompleksu kot veleposlaništvo, je dodal vir.

Po podatkih ameriške organizacije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je bilo v Iranu od začetka vojne v soboto ubitih najmanj 1.097 civilistov, med njimi 181 otrok.

Po njihovih navedbah je bilo ranjenih več kot 5.400 civilistov, med njimi 100 otrok.

Skupina je dodala, da je poročilo še preliminarno in da trenutno preverjajo še več sto dodatnih prijavljenih smrtnih primerov.

Katar je sporočil, da je iranska balistična raketa zadela letalsko oporišče Al Udeid, največjo ameriško vojaško bazo na Bližnjem vzhodu.

Žrtev pri tem ni bilo, navaja CNN.

Katarsko ministrstvo za obrambo je dodalo, da je zračna obramba uspešno prestregla še eno balistično raketo, izstreljeno iz Irana proti državi.

Prvič od začetka napadov na Iran bo ameriški predsednik Donald Trump soočen z vprašanjem, ali ima pooblastilo za začetek vojaške akcije.

V ameriškem senatu je namreč za sredo popoldne po lokalnem času napovedano glasovanje o zakonu War Powers Act.

Cilj predloga je omejiti Trumpovo možnost vodenja vojaških operacij, vendar ga zaradi vse več neznank v zvezi s konfliktom in zaradi preteklega pomanjkanja odobritev v drugih administracijah čaka težka pot, piše BBC.

Državni sekretar Marco Rubio sicer trdi, da "ni zakona, ki bi zahteval, da bi moral predsednik v zvezi s tem karkoli storiti".

"Senatorji bodo glasovali o tem, ali želimo v vojno poslati svoje lastne otroke – svoje sinove in hčere, najdragocenejši vir, ki ga imamo v tej državi – v vojno, ki bi se lahko končala kot vojne, iz katerih smo se pred kratkim umaknili v isti regiji," pa je o tem dejal demokratski senator iz Virginije Tim Kaine.

Neposreden vpliv vojne na Bližnjem vzhodu na energetske trge v EU za zdaj ostaja omejen, so sporočili iz Evropske komisije. Njena tiskovna predstavnica Anna-Kaisa Itkonen je za BBC povedala, da trenutno ni neposrednih skrbi glede varnosti oskrbe.

Po navedbah Komisije je to posledica dejstva, da je EU v zadnjih letih diverzificirala dobavo nafte in plina, deloma tudi zaradi ruske invazije na Ukrajino. Države članice EU lahko po potrebi uporabijo tudi strateške rezerve, piše BBC.

EU sicer ne uvaža ne nafte ne plina iz Irana. Največji dobavitelji nafte za EU so ZDA, Norveška in Kazahstan. Pomemben partner je tudi Savdska Arabija, ki je lani zagotovila 6,8 odstotka uvoza nafte v EU.

Največja dobavitelja plina za EU sta Norveška in ZDA, ko gre za utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Katar, ki je sicer začasno ustavil proizvodnjo LNG, je lani zagotovil 4 odstotke celotnega uvoza plina v EU.