Menu Item
18. novembra leta 1994 so srbski ostrostrelci na eni od sarajevskih ulic ubili sedemletnega dečka Nermina Divovića. V napadu je bila ranjena tudi njegova takrat noseča mama Dženana Sokolović. Za N1 Sarajevo je obudila spomine na, kot je povedala, najbolj otožen dan v svojem življenju, saj je v dogodku izgubila kar dva otroka.
“Bila sem pri tašči, mož je bil na terenu na Treskavici. Večer pred tem sem Nermina in njegovo sestro Dženito okopala. Zjutraj sem ju oblekla in se skupaj z njima odpravila v mesto. Vse je bilo v redu do muzeja, ko so nenadoma odjeknili streli,” se je dogodka za N1 Sarajevo spominjala danes 60-letna Dženana Sokolović.
Njen sin Nermin bi oktobra dopolnil 34 let, a so ga na poti v šolo na eni od sarajevskih ulic ubili srbski ostrostrelci. Naboj je najprej zadel njegovo nosečo mamo v trebuh, potem pa še njega v glavo. Sedemletni deček je na kraju dogodka umrl. Sestri je pred streli uspelo pobegniti na drugo stran ulice. 27 let pozneje so v zgodovinskem muzeju v Sarajevu pripravili razstavo kot opomin na vojne grozote. Med razstavljenimi predmeti je tudi Nerminov modri pulover, je poročal Klix.ba.
“Krogla je najprej šla skozme in ga zadela neposredno v glavo. Nisem videla, kaj se dogaja. Potem so do mene prišli pripadniki Unproforja. V nekem trenutku sem sina videla ležati, a sem bila prepričana, da se je ulegel, ker mu je oče vedno govoril: ‘Nermin, ob streljanju se ulezi.’ V strahu sem mislila, da je to. Krvavela sem. Prišla je prva pomoč. Kdo me je odpeljal v bolnišnico in na kakšen način, ne vem,” je povedala za N1 Sarajevo.
Niso povedali, da je v napadu izgubila sina
Sprva ni vedela, da je sin umrl, saj ji tega nihče ni želel povedati. Ko je ležala v bolnišnici, njen mož ni imel moči, da bi ji pojasnil, da je sin umrl, saj je v dogodku izgubila tudi še nerojenega otroka. “Mož mi je dejal, da je Nermin lažje poškodovan v roko, a sin je bil že v mrtvašnici. Ko sem iz bolnišnice prišla domov, so me vsi gledali, povedali mi pa niso nič. Tolažila me je prijazna soseda, a nisem vedela, zakaj. Naslednji dan sem sina želela obiskati v bolnišnici, nevedoč, da je bil na isti dan njegov pogreb. Pozneje je do mene prišla soseda in mi rekla, da so Nermina ubili. Takrat sem omedlela,” je pripovedovala. Naslednjih nekaj dni je za njo skrbela tašča.
Majka Dženana prisjetila kobnog 18. novembra 1994. godine kada su ona i njen sedmogodišnji sin Nermin pogođeni jednim metkom. Izgubila je nerođene dijete i Nermina. "Bilo je primirje. Noć prije sam ga okupala. Napunio je sedam godina…" pic.twitter.com/Wr39Nz8pXg
— TV N1 Sarajevo (@N1infoSA) November 18, 2021
Mama Dženana je povedala še, da niti sama ne ve, kako vsako leto preživi 18. november. V pogovoru za N1 Sarajevo je poudarila, da spije tablete in gre naprej, saj ima še druge otroke. Najbolj jo boli, ker je v 27 letih nikoli nihče ni vprašal, kako je, kako se počuti po tragičnem dogodku. Danes se za preživetje bori tako, da se vsak dan odpravi na sarajevske ulice in za pomoč prosi dobre ljudi. “Dokler sem lahko delala, sem. A kdo bo zdaj zaposlil bolno 60-letnico?” je žalostno pripomnila. Kot je še povedala, nekaj denarja dobi od ljudi s ceste. “Toliko, da plačam račune. Kaj pa naj? Če ne grem na ulice, ne bom imela česa jesti,” je še dejala.
Pred obleganjem bosanske prestolnice Sarajevo sta Dženana in njena družina živeli povsem normalno. Tragedijo, ki jo je sprožila politika, je pozneje pokončala kar država sama, saj osebam, kot je Dženana, obrnila hrbet. Mati umrlega sina Nermina na mesec prejme 150 KM (77 evrov, op. a.) odškodnine za civilno žrtev vojne, piše Klix.ba.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje