Menu Item
ZDA so proti izraelskim skrajnežem, ki so napadali konvoje s humanitarno pomočjo za Gazo in jo uničevali, uvedle sankcije. Te obsegajo zamrznitev premoženja in prepoved poslovanja ameriškim državljanom s sankcioniranimi. Izraelska vojska nadaljevala napade na območje Gaze, obenem pa se zaostrujejo razmere na meji med Izraelom in Libanonom. Z juga te države poročajo o smrti civilista in številnih ranjenih v izraelskem napadu.
Ameriška vlada je danes sprejela sankcije proti skrajni izraelski skupini Cav 9, odgovorni za blokade in nasilne napade na dobave humanitarne pomoči za Palestince v Gazi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. ZDA bodo zamrznile morebitno premoženje članov skupine, hkrati bo ameriškim državljanom prepovedano poslovanje z njimi.
Skupina je za najbolj odmeven incident poskrbela 13. maja, ko je na zasedenem Zahodnem bregu zaustavila tovornjake, ki so dostavljali humanitarno pomoč iz Jordanije za Gazo. Približno 100 skrajnežev je več tovornjakov zažgalo, potem ko so pomoč odvrgli na cesto.
Napad, ki ga je danes omenil tudi tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller, se je zgodil na eni od nadzornih točk pred mejo Zahodnega brega z Izraelom. Skupina mlajših izraelskih desničarskih protestnikov in protestnic je napadla vsaj sedem v Gazo namenjenih tovornjakov s humanitarno pomočjo. Pošiljke s hrano, v katerih je bilo med drugim žito, riž in moka, so s tovornjakov zmetali na tla in jih teptali.
Miller je ob predstavitvi sankcij dejal, da ima odgovornost za varnost humanitarnih konvojev izraelska vlada. Izraelska vojska sicer redno onemogoča dobavo pomoči za enklavo, v kateri se vse več ljudi sooča z lakoto. Izraelske sile po zasedbi mejnega prehoda Rafa nadzorujejo vse vstopne točke v Gazo.
Napadi izraelske vojske v Gazi so se medtem nadaljevali. Že v zgodnjih jutranjih urah so prebivalci poročali o napadih v več predelih Gaze, zlasti v središču enklave. Tarča naj bi bilo med drugim begunsko taborišče Bureidž, kjer je po navedbah lokalnih medijev, ki jih povzema katarska televizija Al Džazira, umrl otrok, pet ljudi je bilo ranjenih. Več žrtev naj bi terjali še napadi na območju mesta Gaza.
Razmere se zaostrujejo tudi na meji med Izraelom in Libanonom, kjer je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah po smrti svojega visokega poveljnika v izraelskem napadu okrepilo obstreljevanje. V bližini mesta Tir na jugu Libanona je bil danes po poročanju libanonske tiskovne agencije Ani v izraelskem napadu ubit civilist, številni naj bi bili ranjeni.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek na vrhu skupine G7 napovedal skupna prizadevanja z ZDA in Izraelom, da bi zajezili napetosti na izraelsko-libanonski meji. Načrt po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predvideva ustavitev nasilja na obeh straneh in umik elitnih enot Hezbolaha in drugih oboroženih skupin na oddaljenost deset kilometrov od meje.
(Foto: Mostafa Alkharouf / Anadolu/PROFIMEDIA)
Hezbolah se še ni pripravljen pogajati
Hezbolah naj sicer ne bi bil pripravljen na pogajanja, dokler ne bo dosežen dogovor o trajni prekinitvi ognja v Gazi. Načrt za ustavitev spopadov, ki ga je konec maja naznanil predsednik ZDA Joe Biden, se še ni uresničil, tako izraelska vlada kot palestinsko islamistično gibanje Hamas pa vztrajata pri nekaterih svojih stališčih.
Izrael je napade na Gazo sprožil po vdoru Hamasa na svoje ozemlje 7. oktobra lani, ko je bilo ubitih približno 1.200 ljudi. Še 250 so jih pripadniki gibanja ugrabili. V Gazi jih je po podatkih izraelske vojske še 116, od tega naj bi jih vsaj 40 že umrlo. Tiskovni predstavnik Hamasa Osama Hamdan je sicer v pogovoru za CNN danes dejal, da nihče ne ve, koliko talcev je še živih.
V napadih izraelske vojske na Gazo je bilo medtem doslej ubitih več kot 37.000 ljudi, od tega 30 v zadnjih 24 urah, izhaja iz podatkov ministrstva za zdravje vlade v enklavi, ki jo vodi Hamas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje