Izrael se ne namerava umakniti iz dveh strateških koridorjev v Gazi

Foto: Mohammed Salem/REUTERS

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ponovil zavezanost ZDA k dosegu dogovora o premirju v Gazi. Podporo mu je izrazil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelski mediji medtem citirajo Netanjahuja, ki trdi, da se Izrael ne bo umaknil iz dveh strateških koridorjev v Gazi – Filadelfi in Netzarim. Med tem tudi Izrael in Hezbolah nadaljujeta medsebojne napade.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek med obiskom Katarja novinarjem ponovil zavezanost ZDA k dosegu dogovora o premirju v Gazi. Zagotovil je, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu izrazil podporo prehodnemu predlogu dogovora in k temu pozval tudi palestinsko gibanje Hamas.

Blinken je že obiskal Izrael in Egipt, v ponedeljek zvečer pa je prispel še v Katar, vendar je s premierjem Mohamedom Al Tanijem, ki je na obisku Avstralije, govoril po telefonu.

“Dogovor o premirju moramo skleniti, ker so ogrožena življenja talcev, ker trpijo prebivalci Gaze in tvegajo življenja v spopadu, ki ga niso začeli in ne morejo ustaviti,” je dejal Blinken glede na sporočilo State Departmenta.

Izrael se ne želi umakniti iz strateških koridorjev v Gazi

Na vprašanje o tem, da izraelski mediji citirajo Netanjahuja, ki trdi, da se Izrael ne bo umaknil iz dveh strateških koridorjev v Gazi – Filadelfi in Netzarim, je Blinken odgovoril, da tega ne more komentirati, ampak lahko le ponovi to, kar mu je v ponedeljek povedal Netanjahu, ki je podprl prehodni predlog dogovora.

Ameriški predsednik Joe Biden je 31. maja podal predlog za trajno premirje v Gazi, kasneje pa podal še ta prehodni predlog dogovora, ki vsebuje pojasnila in podrobnosti med drugim umika izraelskih sil iz Gaze. Dodal je, da ZDA ne sprejemajo dolgoročne izraelske okupacije Gaze, prehodni predlog dogovora pa je jasen glede urnika in lokacij umika izraelskih sil.

Blinken je na koncu še dodal, da je tako v Egiptu kot tudi v Katarju govoril o trenutno najhujši humanitarni krizi na svetu v Sudanu, kjer več deset milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč. Dejal je, da so sklicali pogovore med sprtima stranema v Švici. Dosegli so dogovor o dostavi humanitarne pomoči, nadaljujejo pa se pogajanja o sporazumu o prekinitvi sovražnosti.

Izrael in Hezbolah nadaljujeta medsebojne napade

V izraelskih napadih na vzhod Libanona je bila ubita ena oseba, še 20 je bilo ranjenih, je danes sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Pred tem je Izrael napadel tudi jug Libanona, od koder poročajo o štirih smrtnih žrtvah. Tarča napadov Hezbolaha je bil v torek tudi Izrael, ki trdi, da je iz Libanona priletelo okoli 115 izstrelkov. “Izraelski napadi na dolino Beka so ubili eno osebo in ranili 20 drugih,” je sporočilo libanonsko ministrstvo in dodalo, da je med ranjenimi tudi osem otrok in nosečnica. Še štirje borci libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah so bili ubiti v izraelskih napadih na vas Dajra na jugu Libanona, je v torek potrdilo gibanje.

Izraelska vojska je medtem po lastnih navedbah napadla tudi vojaško infrastrukturo Hezbolaha na območju Matmoura na jugu Libanon, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Hezbolah je sicer v torek izvedel vrsto napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki na položaje izraelske vojske na severu Izraela in zasedeni Golanski planoti. Izraelska vojska je napade potrdila in dodala, da je zaznala skupno 115 izstrelkov, ki so iz Libanona vstopili v Izrael. Zračna obramba je mnoge od njih sestrelila.

O morebitnih žrtvah napadov Izrael ni poročal, je pa dejal, da so na nekaterih napadenih območjih izbruhnili požari, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na obmejnem območju med Izraelom in Libanonom skoraj vsakodnevno prihaja do izmenjave ognja med izraelsko vojsko in Hezbolahom vse od oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. V čezmejnem nasilju je bilo odtlej ubitih okoli 590 ljudi v Libanonu, večinoma borcev Hezbolaha, a tudi najmanj 128 civilistov. Na strani Izraela pa je bilo ubitih 23 vojakov in 26 civilistov.