Izraelska vojska: Nadzorujemo 40 odstotkov mesta Gaza

Izraelska vojska je v četrtek zvečer sporočila, da nadzoruje 40 odstotkov mesta Gaza, največjega mesta v palestinski enklavi. Izrael je v zadnjih dneh kljub vse večjemu mednarodnemu pritisku za končanje konflikta okrepil napade na mesto na severu enklave pred načrtovano ofenzivo in popolnim zavzetjem mesta.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je v četrtek dejal še, da se bo ofenziva v prihodnjih dneh še naprej širila in stopnjevala, saj da bo Izrael povečeval pritisk na palestinsko gibanje Hamas, dokler ta ne bo poražen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Civilna zaščita v Gazi je sporočila, da so izraelski napadi v četrtek v mestu terjali več kot 30 življenj, po celotni enklavi pa je bilo ubitih najmanj 64 Palestincev.

Po navedbah tiskovnega predstavnika civilne zaščite je bilo v izraelskem napadu na šotor, v katerem je zavetje iskala palestinska družina, ubitih pet ljudi, vključno s tremi otroki.

Izraelska vojska je sporočila, da je v napadu ciljala "terorista Hamasa" in dodala "da obžaluje vsako škodo, povzročeno nevpletenim civilistom".

Danes je nato Izraelska vojska napadla še stolpnico v mestu Gaza, ki naj bi jo uporabljal Hamas. Pred napadom naj bi sprejela ukrepe za zaščito civilistov. Al Jazeera poroča, da so izraelska letala stavbo Muštaha napadle le 15 minut po odredbi evakuacije. Izraelska agresije je medtem v Gazi v zadnjih 24 urah zahtevala 69 smrtnih žrtev.

Velika večina prebivalcev Gaze je bila sicer med vojno že razseljena, po besedah izraelskega vojaškega uradnika, ki ga povzema AFP, pa pričakujejo, da bo nova ofenziva še približno milijon Palestincev potisnila proti jugu enklave in stran od mesta.

Združeni narodi so minuli mesec v mestu Gaza in njegovi okolici, kjer po njihovih ocenah živi skoraj milijon ljudi, razglasili lakoto.

Podpredsednica Evropske komisije ravnanje Izraela v Gazi označila za genocid

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera je izraelsko vojaško operacijo na območju Gaze v četrtek označila za genocid.

"Genocid v Gazi razkriva neuspeh Evrope, da bi ukrepala in govorila z enim glasom, čeprav so se protesti razširili po evropskih mestih, 14 članic Varnostnega sveta Združenih narodov pa je pozvalo k takojšnjemu premirju," je komisarka za konkurenčno politiko in zeleno preobrazbo dejala v govoru študentom na francoski elitni univerzi Sciences Po.

Dodala je, da je Evropa preveč razdeljena, da bi lahko ukrepala v zvezi z lakoto, razseljevanjem in ubijanjem Palestincev.

Že avgusta je komisarka iz vrst španskih socialistov za spletni portal Politico o situaciji v Gazi dejala: "Če to ni genocid, zelo spominja na definicijo zanj".

Izrael zavrača očitke o genocidu. Izjavo Ribere je v četrtek označil za neutemeljeno in nesprejemljivo ter komisarki očitalo, da je glasnik propagande Hamasa. Zapisali so še, da bi morala Ribera zahtevati osvoboditev vseh talcev in predajo orožja s strani Hamasa, da bi se vojna lahko končala, namesto da ponavlja Hamasove izjave o genocidu.

Evropska komisija je danes poudarila, da nima stališča glede tega, ali gre v Gazi za genocid. Kot je na opoldanski novinarski konferenci v Bruslju dejala tiskovna predstavnica komisije, so za odločanje, ali gre za genocid, pristojna sodišča.

Vojno v palestinski enklavi je sprožil vdor Hamasovih borcev na območje Izraela 7. oktobra 2023, v katerem je umrlo 1200 ljudi, okoli 250 pa jih je bilo ugrabljenih. Od takrat je bilo v Gazi po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih oblasti ubitih več kot 63.000 Palestincev.

Evropska komisija je doslej predvsem opozarjala na kršitve človekovih pravic s strani Izraela in pozivala k spoštovanju mednarodnega prava. Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) pa je v poročilu, ki ga je avgusta poslala državam članicam, opozorila, da Izrael ne spoštuje v celoti zavez iz julija sklenjenega dogovora z EU o povečanju pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi.

Finska napovedala podpis deklaracije o rešitvi dveh držav

Finska pa je napovedala, da bo podpisala francosko-savdsko deklaracijo o rešitvi dveh držav, ni pa naznanila, kdaj naj bi priznala palestinsko državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dokument, ki med drugim predvideva ureditev v povojni Gazi, brez islamističnega gibanja Hamas, so potrdili konec julija na konferenci o rešitvi dveh držav v New Yorku konec julija, ki sta jo organizirali Francija in Savdska Arabija.

Deklaracija obsoja napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, zahteva pa tudi razorožitev palestinskega gibanja in konec njegove vladavine v Gazi. Govori tudi o namestitvi začasne mednarodne misije za stabilizacijo v Gazi na povabilo Palestinske uprave in pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Palestinska uprava sicer v Gazi ni prisotna že skoraj 20 let in je politični rival Hamasa.

"Proces, ki ga vodita Francija in Savdska Arabija, je najpomembnejše mednarodno prizadevanje za ustvarjanje pogojev za rešitev dveh držav v zadnjih letih," je na družbenem omrežju X danes objavila finska zunanja ministrica Elina Valtonen.

Poudarila je tudi, da je sprejetje francosko-savdske deklaracije v skladu s poročilom finske vlade o finski zunanji in varnostni politiki, ki ga je parlament soglasno sprejel.

Novinarjem pa je ministrica povedala, da se je Finska zavezala, da bo v prihodnosti priznala palestinsko državo, a ni navedla možnega datuma priznanja. Desna finska vlada je sicer razdeljena glede priznanja Palestine, saj mu skrajno desni Finci in krščanski demokrati nasprotujejo.

Finski predsednik Alexander Stubb je v začetku avgusta povedal, da je pripravljen priznati palestinsko državo, če mu bo vlada predložila predlog o tem.