Vodja šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah je danes pozval udeležence muslimansko-arabskega vrha v Rijadu, naj poskrbijo za ukinitev blokade območja Gaze. V govoru v Bejrutu je tudi razkril, da je gibanje proti Izraelu uporabilo nove vrste orožja ter obljubil, da bo ohranil južno fronto z Izraelom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodja Hezbolaha je opozoril na možnost, da bi boji med Izraelom in Hamasom na libanonski fronti prerasli v pravo vojno. Voditelje, ki so se zbrali na skupnem vrhu Arabske lige in Organizacije islamske konference (OIC) v Rijadu, je Nasralah danes pozval, naj poskrbijo za ukinitev blokade območja Gaze.

Kot je poudaril na žalni slovesnosti za žrtve v Gazi, Palestinci ne pozivajo arabskega in muslimanskega sveta, naj jim pošlje orožje, temveč želijo le, da jih enotno podpre in zahteva končanje agresije nad njimi. "Mar 57 arabskih in muslimanskih držav ne more odpreti mejnega prehoda Rafa," je vprašal.

Izrael ima poleg fronte s Hamasom v Gazi od 8. oktobra odprto tudi fronto s Hezbolahom na meji z Libanonom, v kateri je bilo po poročanju tiskovne agencije Reuters doslej ubitih 70 pripadnikov šiitskega gibanja ter tudi nekaj civilistov.

Nasralah je danes sporočil, da sta se število in obseg operacij Hezbolaha v zadnjem času povečala, gibanje pa je proti Izraelu uporabilo nove vrste orožja, tudi drone. "Ta fronta bo ostala aktivna," je še obljubil.

Voditelji Arabske lige in Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) so v Rijadu obsodili izraelske napade na Gazo. Zahtevali so takojšnjo prekinitev vojaških operacij in neoviran dostop humanitarne pomoči v enklavo. Iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je sicer na svojem prvem obisku v Savdski Arabiji, odkar sta državi marca normalizirali odnose, je na skupnem islamsko-arabskem vrhu poudaril, da bi morale muslimanske države izraelsko vojsko označiti za teroristično organizacijo.

Ob tem je pozval k "prekinitvi kakršnih koli političnih ali gospodarskih odnosov s sionističnim režimom, zlasti na področju energetike". Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je izrazil prepričanje, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s končanjem izraelske okupacije in dodal, da so izraelske oblasti odgovorne za zločine nad palestinskim ljudstvom.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je dejal, da ima Washington največji vpliv na Izrael in posledično nosi odgovornost za odsotnost politične rešitve trajajočega konflikta. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je Zahod, ki vedno zagovarja človekove pravice, obtožil, da molči pred zločini nad Palestinci. "Naša prva prednostna naloga je zagotoviti prekinitev ognja in neprekinjeno dostavo humanitarne pomoči v Gazo," je nadaljeval in pozval k mednarodni preiskavi izraelskega bombardiranja Gaze.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je ponovil svoje nasprotovanje množičnemu prisilnemu preseljevanju Palestincev. "Mednarodna skupnost mora izpolniti svojo odgovornost in zagotoviti varnost nedolžnih palestinskih civilistov," je dodal. Tudi katarski emir Tamim bin Hamad al Thani je pozval k trajni prekinitvi ognja in se zavzel, da bo njegova država nadaljevala pogajanja za izpustitev izraelskih talcev, ki jih je skrajno palestinsko gibanje Hamas zajelo 7. oktobra.

Arabska liga in OIC bi se sprva morale sestati ločeno, a so arabski diplomati za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so se za skupno srečanje odločili po tem, ko delegacije Arabske lige niso uspele doseči dogovora o končni izjavi. Nekatere države, med njimi Alžirija in Libanon, so namreč predlagale, da se na dogajanje v Gazi odzovejo z grožnjo, da bodo prekinile diplomatske in gospodarske vezi z Izraelom in njegovimi zavezniki, vključno z dobavo nafte. Vendar so najmanj tri države, med njimi Združeni arabski emirati in Bahrajn, predlog zavrnile.

V Londonu se je danes na demonstracijah v podporo Palestincem po ocenah policije zbralo okoli 300.000 ljudi, ki pozivajo k prekinitvi ognja na območju Gaze. Za varnost ob protestih skrbi skoraj 2.000 policistov. 

Številni udeleženci propalestinskega shoda vihtijo palestinske zastave, nekateri pa imajo v rokah transparente Ustavite bombardiranje Gaze. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so protestniki vzklikali: "Svobodna Palestina". Po poročanju BBC pa je med protestniki tudi nekdanji vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn.

Pohod v podporo Palestincem se je začel po tem, ko se je več tisoč ljudi ob 11.00 po srednjeevropskem času z dvominutnim molkom ob dnevu premirja oziroma obletnici konca prve svetovne vojne ob vojnem spomeniku Cenotaph v središču Londona spomnilo žrtev vojn. Ob spomeniku se je zgodil tudi manjši incident, ko je manjša skupina ljudi, ki je nosila križ svetega Jurija, skušala prebiti varnostne ograje blizu spomenika vojn in se spopadla s policijo.

Ker sovpada z dnevom premirja, je današnji protest v podporo Palestincem na Otoku vzbudil precejšnjo zaskrbljenost. Premier Rishi Sunak je ta teden pozval policijo, naj shod prepove, saj je bil zaskrbljen, da bi se lahko demonstranti sprehodili mimo spomenika Cenotaph. Londonska policija je v odzivu sporočila, da ni razlogov za njegovo prepoved. Sunak tudi ni upošteval pozivov, naj odstavi notranjo ministrico Suello Braverman, ki je dejala, da je "nesprejemljivo oskruniti dan premirja s sovražnim pohodom po Londonu". Zaradi svojih izjav je bila ministrica tarča kritik opozicijskih laburistov pa tudi v vrstah njene konservativne stranke.

Večstrankarska parlamentarna skupina (APPG) za britanske muslimane je Braverman očitala, da je z izjavami podžigala sovraštvo do muslimanov in spodbujala skrajno desničarske skupine. Sunak je v petek pozno zvečer pozval propalestinske protestnike, naj bodo na demonstracijah spoštljivi in mirni. Da bi preprečili incidente, so prvotno traso protestov spremenili tako, da ne poteka mimo pomembnih spominskih obeležij.

Po poročanju BBC na propalestinskem shodu doslej niso zabeležili incidentov. Je pa policija aretirala 82 udeležencev protiprotestov. Kot so sporočili, so bili aretirani del velike skupine protiprotestnikov, ki so se skušali prebiti na demonstracije v podporo Palestincem. Na proti protestih naj bi se po poročanju medijev zbralo več sto ljudi, med njimi po navedbah BBC pripadniki več skrajno desnih skupin.

Obstreljevanje še vedno poteka tudi med izraelsko vojsko in libanonsko skupino Hezbolah. Tako so se po navedbah vojske na severu Izraela oglasile sirene zaradi vdora sovražnega letala, ki pa ga na koncu niso potrdili.

Prav tako je iz libanonske strani priletelo nekaj izstrelkov, ki so padli na nenaseljeno območje. Z ognjem je odgovorila tudi izraelska vojska. Ponoči naj bi Hezbolahovi borci streljali tudi na izraelsko izvidniško letalo. Kot navajajo, so izraelske sile z brezpilotnim letalnikom napadle izstrelišče v Libanonu.

Vse trgovine v Gazi, ki jih vodi Svetovni program za hrano, so ostale brez hrane, poroča BBC. "Sistem proizvodnje in distribucije hrane v Gazi se je sesul," je dejala tiskovni predstavnik programa Alia Zaki. S posebnimi boni si je v teh trgovinah osnovna živila kupovalo okoli pol milijona prebivalcev Gaze.

Prebivalci, ki so ostali na severu Gaze, bodo lahko območje do 15. ure po našem času zapustili, je sporočila izraelska vojska. V tem času bo namreč odprt evakuacijski koridor proti jugu. Prav tako pa do 13. ure po našem času velja "taktični premor" na območju begunskega taborišča Džabalija, s čimer želijo civiliste spodbuditi k umiku z območja intenzivnih spopadov.

Savdska Arabija gosti izredni vrh arabskih islamskih držav, na katerem se bodo pogovarjali o razmerah v Gazi. V Riad je odšel tudi iranski predsednik Ebrahim Rais, ki je pred odhodom dejal, da Gaza ne sme biti prizorišče besed temveč dejanj. "Palestina je najpomembnejše vprašanje v islamskem svetu," je dejal Raisi.

To bo prvi obisk iranskega predsednika v Savdski Arabiji, odkar sta se Teheran in Riad ob posredovanju Kitajske lani sprejela sporazum o normalizaciji odnosov.

Novinarjem BBC je uspelo vzpostaviti stik s kirurgom Marwanom Abu Saadom, ki se trenutno nahaja v obkoljeni bolnišnici Al Šifa. Kot je dejal, so izstrelki zadeli intenzivni oddelek bolnišnice, okoli nje pa se ves čas razlegajo zvoki eksplozij in streljanja. Bolnišnica je ostala brez hrane, vode in elektrike, zmanjkalo pa je tudi goriva za generatorje, zaradi česar je nekaj pacientov, ki so potrebovali pomoč pri dihanju, umrlo.

Kot je še povedal, si bolnišnice, kamor se je zateklo tudi veliko število beguncev, ne upa zapustiti nihče. "Skupina ljudi je skušala zapustiti bolnišnico, vendar so jih na ulici ustrelili," je dejal Abu Saada za BBC. Kot pravi, so streljali tudi na skupino ljudi, ki je želela preveriti stanje generatorjev, ki napajajo intenzivni oddelek in inkubatorje.

Bolnišnica je po kirurgovih besedah polna trupel, ki jih zaradi izpada elektrike ne morejo več hraniti v ohlajenih prostorih mrtvašnice. Da bi se izognili izbruhom bolezni, so jih skušali pokopati na območju bolnišnice, česar pa zaradi izraelskega obstreljevanja niso mogli storiti.

Izraelska vojska trdi, da je prevzela nadzor nad 11 vojaškimi postojankami Hamasa na območju Gaze, poroča CNN. V pisni izjavi so predstavniki vojske navedli, da so nevtralizirali vozilo z eksplozivom, ki je bilo parkirano v bližini izraelskih vojakov, ter uničili en Hamasov predor.

Medtem naj bi pomorske sile napadle vojaške cilje v begunskem taborišču Al Šati, ki se nahaja na obali severno od mesta Gaza.