Menu Item
Grški otoki, znani po idiličnih mestecih, razgibani pokrajini in čudovitih plažah, so v hudi krizi. Na številnih otokih se namreč spopadajo s pomanjkanjem vode. Višek poletne sezone še sledi, nadaljevalo pa se bo tudi vroče in suho vreme. Ena izmed rešitev je razsoljevanje morske vode, a tudi tu se pojavljajo težave.
Številni grški otoki, med drugim Leros, Sifnos in deli Krete ter Kefalonije, so razglasili izredne razmere zaradi pomanjkanja vode. Minimalna količina padavin v zadnjih letih v kombinaciji z nenavadno vročo zimo je privedla do uničenja rezervoarjev in podzemnih virov vode.
Medtem ko se otoki pripravljajo na višek poletne sezone in prihod milijonov turistov, se oblasti trudijo najti rešitve, med drugim s spreminjanjem morske vode v pitno vodo.
Na goratem otoku Naksos, ki ga obdajajo dolge peščene plaže, so se rezervoarji močno skrčili in razkrili izsušena jezerska dna. Dva rezervoarja imata zdaj skupaj približno 200.000 kubičnih metrov vode, kar je le tretjina tistega, kar sta imela lani.
“Razmere so slabe. Za pomanjkanje vode so krive podnebne spremembe,” je dejal župan otoka Dimitris Lianos. Lastne potrebe po vodi lahko za zdaj še zadovoljijo, vendar Lianosa skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se bo do konca poletja na otok zgrnilo še več tisoč turistov.
Zaradi naraščajočega povpraševanja, pomanjkanja trajnostnih politik in podnebnih sprememb je pomanjkanje vode problem v številnih delih Grčije, vendar je najhuje prav na otokih. “Pomanjkanje vodnih virov – plitvih vodonosnikov, rek ali jezov – je še bolj problematično ob povečani potrebi po vodi, ki se pojavi poleti,” je za CNN dejal Nikitas Mylopoulos, profesor, specializiran za upravljanje voda na univerzi v Tesaliji.
Tu so še podnebne spremembe, ki prinašajo ekstremne vremenske razmere. Lanska zima je bila najtoplejša v državi od leta 1960, ko to beležijo, prav vsak mesec pa so zabeležili manj padavin kot običajno. Na nekaterih otokih je padlo kar 40 odstotkov manj dežja.
Tudi na otoku Tinos, ki leži severno od Naksosa, je oskrba z vodo na meji zmogljivosti. Otok, ki nima rezervoarjev, je doslej svoje potrebe pokrival z vodnjaki in vrtanjem podzemnih virov. A to je vedno težje, saj so podzemni viri vedno bolj izsušeni, je povedal župan Tinosa Panagiotis Krontiras.
Krontiras pravi, da so bili tudi kmeti močno prizadeti, saj se ne morejo več zanašati na vodnjake. Na Naksosu, ki je znan po krompirju, so kmetje prisiljeni vodo iskati drugje, kar jih seveda stane veliko več.
Na Lerosu, otoku v južnem delu Egejskega morja, je stanje tako slabo, da so oblasti prejšnji mesec razglasile izredne razmere. V začetku meseca sta grška mornarica in ministrstvo za obrambo na otok poslala ladji z vodo, da bi zadovoljili osnovne potrebe prebivalcev.
“Menimo, da bomo do konca julija lahko pokrili svoje potrebe. Za zdaj še nismo na točki, ko bi morali odpovedovati rezervacije,” pa je v intervjuju na grški televiziji povedal župan Lerosa Timotheos Kottakis.
Zanašanje na morsko vodo
Naprave za razsoljevanje, ki morsko vodo z odstranjevanjem soli in nečistoč pretvarjajo v sladko, so postale rešilna bilka za številne grške otoke. Te naprave so sicer drage in energetsko potratne.
Naksos se zanaša na štiri začasne enote, Tinos pa ima pet do šest razsoljevalnih naprav, ki proizvedejo približno 5.000 kubičnih metrov na dan. To zadostuje za napolnitev približno dveh olimpijskih bazenov.
A tudi ta rešitev ni popolna. Župan Kottakis meni, da je za krizo na otoku Leros krivo neuspešno vzdrževanje dveh razsoljevalnih naprav na otoku, ki sta v slabem stanju.
Vroča razprava o množičnem turizmu
Univerzitetni profesor Mylopoulos opozarja, da je turizem na grških otokih izjemno netrajnosten in slabo načrtovan. Krontiras je medtem še posebej zaskrbljen zaradi razmaha bazenov na Tinosu, kar povečuje obremenitev vodnih sistemov. Meni, da bi morala “država začeti drugače gledati na potrebo po bazenih na otokih”.
Povpraševanje po vodi je ponavadi največje avgusta, takrat pa je tudi najbolj suho in vroče. “Če ne bomo ukrepali, se bodo s težavami soočili tudi številni drugi otoki,” je opozoril direktor raziskav iz atenskega nacionalnega observatorija Kostas Lagouvardos.
Grčija je trenutno sredi vročinskega vala, saj temperature presegajo 40 stopinj Celzija. To je že drugi vročinski val tega poletja – prvi je nastopil junija. Na grških otokih je izbruhnilo že več požarov, umrlo pa je najmanj šest turistov, med njimi britanski televizijski voditelj in zdravnik Michael Mosley.
Nujno boljše načrtovanje
Za to krizo ne obstajajo hitre rešitve. Na Naksosu pripravljajo načrt za upravljanje z vodo, ko bodo začasne enote za razsoljevanje prenehale delovati. Med drugim razmišljajo o recikliranju odpadne vode in o izkoriščanju podzemnih vodnih virov. “Ta načrt bo zahteval državno pomoč in morda tudi posojila. Vendar to moramo narediti,” je dejal Lianos.
Na Lerosu popravljajo pokvarjeni razsoljevalni napravi in načrtujejo še nakup tretje, na Tinosu pa načrtujejo gradnjo ene velike naprave, da bi zaščitili otok v prihodnjih letih.
Krontiras se zavzema za bolj centraliziran sistem upravljanja z vodo, ki bi upošteval potrebe vseh, ne le “zasebnikov, ki ravnajo po svoje”. Pomanjkanje vode se bo pojavljalo tudi v prihodnosti, zato bodo morali ljudje ponovno razmisliti o njeni pravični delitvi, je še dejal župan Tinosa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje