Po dveh letih koronavirusnega premora bo danes v Dunajski operni hiši znova slovesno. Z dunajskim opernim plesom se v Avstriji kosa le redkokateri prestižni dogodek. Skupaj z novoletnim koncertom Dunajskih filharmonikov obe prireditvi tvorita vrhunec avstrijskih glasbeno-plesnih svečanosti z mednarodnim ugledom. Zvezda plesnega večera, 90-letni gradbeni baron Richard Lugner, je tokrat na ples povabil igralko Jane Fonda, ki je s svojimi izjavami v zadrego spravila organizatorje plesa.
Tradicija opernega plesa je bila do zdaj prekinjena le redko, vzroki za to pa večinoma zunanji. Prireditev je prvič prekinila druga svetovna vojna. Ker je bila državna opera marca 1945 zaradi obsežnega zavezniškega bombardiranja avstrijske prestolnice v glavnem uničena, njena obnova pa je trajala več kot deset let, so se plesni pari na prvem povojnem opernem plesu znova zavrteli šele leta 1956.
Druga odpoved je prišla dobrih trideset let kasneje, leta 1991 z izbruhom zalivske vojne, ko je v znak družbene solidarnosti odpoved podprl tudi takratni dunajski župan Helmut Zilk, številni hotelirji pa so tistega leta takšni odločitvi ostro nasprotovali in protestirali.
Vzroki za zadnjo prekinitev renomirane prireditve so dobro znani. Pandemija covida je ekskluzivni družabni spektakel prizemljila za dve leti, Dunaj pa je v tem času izgubil turistični magnet in bil prikrajšan tudi finančno. Plesna prireditev, ki je bila v današnji stavbi opere prvič organizirana leta 1877, od leta 1935 pa nosi tudi uradno poimenovanje Operni ples, je danes več kot le družabni dogodek v taktih valčka.
Je blagovna znamka, kot so mozartove kroglice, sacher torta ali Mannerjeve napolitanke. Po izračunih gospodarske zbornice je namreč v letu pred izbruhom pandemije osrednji (operni) ples skupaj z vsemi ostalimi, ki zapolnijo mesec plesnega rajanja v prestolnici, privabil 520.000 obiskovalcev in ustvaril 151 milijonov evrov prihodkov.
30-urna preobrazba in lože za 23 tisočakov
Z več kot 5.000 gosti je dunajski operni ples največje avstrijsko zbirališče domačih in tujih umetnikov, podjetnikov, politikov in drugih eminentnežev. Skoraj dva tisoč zaposlenih, gostincev in nastopajočih vsako leto zadnji četrtek pred pepelnično sredo pripravi nepozaben dogodek. Dunajska državna opera se v kratkem času spremeni v veliko plesno dvorano. V dobrih 30 urah skoraj 700 gradbenih in scenskih delavcev razstavi sedežne garniture parterja in na montažni oder položi 850 kvadratnih metrov novega parketa. Med plesom je opera odprta od kleti do podstrešja: vsako leto na novo uredijo restavracije in bare s šampanjcem ter diskoteko.
Letos prvič po dolgem času v preddverju ne bo igralnice, avtentične bodo tokrat ostale zakulisne operne sobane. “To bo obiskovalcem dalo vpogled v pravo gledališko življenje znotraj naše kulturne institucije,” pravi članica organizacijskega odbora plesa Maryam Yeganehfar. Odprtje plesa bo tudi letos pripadlo več kot 150 mladim plesnim parom, za vrhunec letošnjega večera, ki bo zaznamoval stoletnico dunajske plesne glasbe in operete, pa bosta poskrbela finska pevka Camilla Nylund in avstrijski tenorist Andreas Schager.
Nazdravljanje ob glasbi in plesu bo za goste letos dražje kot zadnja leta. Kozarček vina bo na voljo za 13,50 evra, prav tako kot malo pivo, ki je na zadnjem plesu pred tremi leti stalo devet evrov. Tisti, ki se bodo želeli odžejati z mineralno vodo, bodo za malo stekleničko odšteli 9,9 evra, za 0,75-litrsko plastenko pa 23,50 evra. Cena male kave bo 8,50 evra. Dražje bodo tudi jedi: par hrenovk s prilogami letos stane 15 evrov, porcija golaža pa 18 evrov ali dobrih 50 odstotkov več kot na zadnjem plesu. A razlog za podražitve tokrat ni le inflacija. Letošnja prireditev bo namreč prvič imela tudi dobrodelno noto.
Deset odstotkov od prihodkov plesa – za toliko so “običajnim cenam” prišteli solidarnostni dodatek, bo v celoti namenjenih avstrijskim humanitarnim organizacijam. “V zdajšnjih časih mora Državna opera pokazati solidarnost s tistimi, ki delajo, a nimajo privilegija do bleščečega plesnega večera,” je pred dnevi novinarjem pojasnil direktor opere Bogdan Roščić. Prav zato bodo višje tudi cene vstopnic – zaradi solidarnostnega doplačila tokrat 350 evrov. Zakup prostora ob mizi bo petične goste stal dodatnih 210 evrov, tisti z največ prestiža pa bodo za sedež v loži odšteli od 11.500 do 23.600 evrov. Vsakoletna rezervacija lož tradicionalne goste Opernega plesa stane še dodatnih 36.800 evrov.
A delček plesnega glamurja lahko dan pred tem občutijo tudi tisti s plitvejšimi denarnicami. Za 30 evrov so na voljo stojišča na generalki, kjer baletni plesalci, orkester in pevci še zadnjič vadijo v sicer običajnih oblačilih, a zato hkrati tudi obiskovalcem ni treba biti v sicer zapovedanih gala oblekah in frakih.
Vse Lugnerjeve spremljevalke
Čeprav se najbolj prominentnega plesa vsako leto udeleži vrhuška (zlasti) avstrijske politične, gospodarske in kulturne scene s predsednikom republike in kanclerjem na čelu, pa je medijsko najbolj izpostavljena zvezda plesnega večera zagotovo Richard Lugner. 90-letni gradbeni baron, ki je v prestolnici zaslovel z gradnjo poslovnih stavb, dunajsko mošejo, prenovo mestnega templja dunajske judovske skupnosti ter gradnjo lastnega nakupovalnega središča Lugner City, se širši avstrijski javnosti predstavlja kot milijarder – s statusom, ki ga je zgradil z izdatno publicistično podporo, čeprav naj bi njegovo premoženje znašalo “le slabih” 200 milijonov evrov.
Dvakratni poraženi kandidat za predsednika države ter do zdaj petkrat poročeni Lugner, ki je od leta 2003 nastopal tudi v resničnostnem šovu lastne družine (Die Lugners), na vsakoletni rdeči preprogi dunajskega plesa pritegne največ pozornosti (zlasti) tabloidnega tiska.
Ne toliko zaradi šarma ali prenekaterih ekscesnih izjav (nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino je na primer v intervjuju o vodji svobodnjaške stranke FPÖ Herbertu Kicklu dejal, da bi ga morali poslati v Ukrajino, da bi ga ustrelili, naslednji dan pa je svojo izjavo obžaloval in pojasnjeval, da so svobodnjaki naredili premalo proti “pretiranemu priseljevanju”).
Od leta 1992 Lugner namreč vsako leto poskrbi za največkrat zastavljeno vprašanje gala večera – kdo bo njegova zvezdna spremljevalka. In ni jih bilo malo. Od italijanske filmske legende Gine Lollobrigide, igralk Joan Collins, Melanie Grifith, Brooke Shields, Goldie Hawn in Andie MacDowell, nekdanje žene ameriškega predsednika Ivane Trump, oskarjevk Fay Dunaway in Sophie Loren, za katero Lugner še vedno trdi, da je bila njegova najljubša gostja, do manekenke Elle Macpherson in vojvodinje Yorške, Sarah Ferguson.
A Lugner z izbiro spremljevalk ni imel vedno srečne roke. Leta 1996 je jamajška pevka Grace Jones poskrbela za največji seksualni škandal v zgodovini Opernega plesa, ko je sveže zaljubljena s partnerjem uživala za zaveso Lugnerjeve lože. Tudi z Ruby Rubacuore, nekdanjo prostitutko, bolj znano po aferi Berlusconi, Lugner ni požel avstrijskih simpatij. Zaradi tovrstnih ekscesov se je Lugnerju pritožila celo dolgoletna organizatorka plesa Elisabeth Gürtler in ga okrcala z besedami, “da s svojimi gosti plesni dogodek vodi v prepad”.
Ko je leta 2000 svobodnjaška stranka prvič vstopila v vlado, so v znak protesta Catherine Denevue, Claudia Cardinale ter Jacqueline Bisset Lugnerju “dale košarico”. Največ gneče pa sta pred opero povzročili Lugnerjevi zvezdniški gostji Pamela Anderson leta 2003 ter štiri leta kasneje Paris Hilton, ki se je izdatno pritoževala nad varnostno službo in novinarji, Lugnerju pa nato zavrnila skupni valček. Ni bila edina. Tudi nekdanja Spice Girl, Geri Halliwell, se na Dunaju očitno ni tako zabavala. Operni ples je zapustila v naglici, ne da bi se od gostitelja poslovila. Kot je kasneje povedala v svojem resničnostnem šovu, je bil operni ples “prava nočna mora” za zvezdnico Kim Kardashian. Domnevno naj bi ji eden od gostov plesa namenil rasistično opazko, Lugner pa naj bi jo v svoji loži celo otipaval, zato je tudi Kardashian prireditev zapustila predčasno.
Zasoljeni honorarji in aktivistka Fonda
Lugnerjeve spremljevalke se dunajskega plesa udeležijo ne le zaradi prijaznega (po)vabila. Najvišji honorar, ki ga je izplačal svojim zvezdnicam, 250.000 evrov, naj bi prejela prav Kardashian. Toda najdražja gostujoča zvezda je bila pravzaprav Lindsay Lohan. Kot Lugnerjeva spremljevalka je leta 2010 prejela 200.000 evrov predujma. A ker je zamudila let, je na Dunaj pravzaprav ni bilo. Ker ni vrnila pogodbenega honorarja, je Lugner sprožil tožbo na sodišču, zmagal, a od agencije, ki zastopa Lindsay Lohan, nazaj (za zdaj) prejel le 10.000 evrov. Koliko je odštel za letošnjo spremljevalko, ameriško igralko in okoljsko aktivistko Jane Fonda, gradbeni magnat ne razkriva. “Stroški so šli v nebo,” je priznal pred dnevi in dodal, da so bile nekatere zahteve Jane Fonda precej ekstravagantne.
Na novinarsko vprašanje o honorarju je Fonda v ponedeljek odgovarila tudi sama: “Dobro sem plačana in potrebujem denar!” Bolj kot to, pa je v avstrijskih medijih odmevalo dvoje. Da je priznala, da je mislila, da gre na operno predstavo in ne na operni ples. In da jo žalosti dejstvo, da je eden od sponzorjev dogodka tudi avstrijsko naftno podjetje OMV, s čimer je v precej zadrego spravila organizatorje plesa. “Takšna podjetja so kriminalna, ubijajo ljudi in naš planet. S sponzoriranjem takšnih dogodkov sposkušajo postati družbeno sprejemljiva v očeh državljanov. Ne smemo jim dopustiti, da delajo to,” je bila ostra Fonda.
Demonstracije pred stavbo opere
Glamur in blišč Opernega plesa sta v zadnjih tridesetih letih večkrat trčila ob zid nasprotnikov. Leta 1987 so pred stavbo opere potekale prve demostracije pod okriljem organizacije Zelena alternativa Dunaj. Več kot 500 ljudi je protestiralo zaradi udeležbe takratnega bavarskega premierja Franza Josefa Straussa na dogodku. Strauss, znan po svojih skrajno konzervativnih političnih stališčih, je Bavarsko vodil v času množičnih protestov proti načrtovani tovarni za predelavo jedrskega goriva v nemškem Wackersdorfu.
Dve leti kasneje, ko sta udeležence plesa zabavala Placido Domingo in Jose Carreras, so bile razmere pred opero še precej bolj zaostrene. 1.200 demonstrantov se je spopadlo s približno 2.000 policisti. Aktivisti avstrijske levice, ki so demonstracije organizirali pod geslom “Jejte bogataše!”, so v policiste metali molotovke, kamenje in balone z barvo. V večurnih uličnih spopadih je posredoval tudi policijski vodni top. V poznih devetdesetih je val demonstracij izgubil prvotni zagon, leta 2000, ko je v Avstriji prvič zaprisegla koalicijska vlada Ljudske stranke in Svobodnjakov, pa so se demonstranti ponovno množično odpravili na ulice.
Tega leta je na Dunaju protestiralo 15 tisoč ljudi, igralec Hubert Kramar, sicer simpatizer levičarskih gibanj, pa se je v znak protesta preoblečen v Adolfa Hitlerja nepovabljen skušal preriniti med udeležence opernega plesa. Posredovala je policija in ga aretirala. V zadnjih letih je organizacijo protestov prevzela organizacija Komunistična mladina Dunaja, a širših množic ji ni uspelo angažirati. Po mnenju njenega predsednika Davida Langa so razlogi za demonstracije iz dneva v dan bolj nazorni: “Bogati se zabavajo na Opernem plesu, medtem ko je več kot milijon ljudi v Avstriji pod pragom revščine. V komaj kateri drugi evropski državi sta družbeno bogastvo in dohodek porazdeljena in obdavčena tako neenakomerno kot v Avstriji. En odstotek najbogatejših prebivalcev ima v lasti več kot 460 milijard evrov – prav toliko kot spodnjih 90 odstotkov Avstrijcev,” pomenljivo zaključuje Lang.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!