JCC pozdravlja pobudo za menedžerski odkup medijev od United Group

Odbor EU–Srbija za civilno družbo (JCC) – telo, ki organizacijam civilne družbe na obeh straneh omogoča spremljanje napredka Srbije na poti v EU – je danes razpravljal o trenutnem stanju odnosov med EU in Srbijo, o pristopnem procesu ter drugih vprašanjih, poroča N1 Srbija.

Na srečanju je JCC ponovno poudaril, da so medijska svoboda, pluralizem in varnost novinarjev še vedno ključni izzivi v Srbiji. Izrazil je zaskrbljenost zaradi "vmešavanja države v odnose med Telekomom Srbija in lastniki podjetja United Media". Odbor opozarja, da bi to namreč lahko ogrozilo uredniško neodvisnost.

"JCC opozarja, da bi takšna ravnanja lahko predstavljala resno grožnjo medijskemu pluralizmu v Srbiji; pozdravlja pobudo vodstva in uredništev United Media in N1 za izvedbo menedžerskega odkupa medijev od United Group pod tržnimi pogoji; poziva verodostojne tuje investitorje, naj podprejo ta proces zaradi zaščite uredniške neodvisnosti, medijskega pluralizma in odpornosti na politične pritiske; poziva vse strani, naj spoštujejo neodvisnost medijskih hiš in se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko ogrozili njihovo avtonomijo; priporoča uvedbo regulativnih zaščit pred nasprotji interesov med lastniki medijev in politiki," so zapisali.

Odbor obsodil napade na novinarje

JCC ob tem opozarja tudi na podatke izvedenih nadzorov, ki kažejo, da so novinarji in medijski delavci še naprej izpostavljeni nadlegovanju, grožnjam in diskreditacijskim kampanjam.

Kot dodatne težave navajajo SLAPP tožbe in digitalni nadzor, ki ustvarjata okolje strahu in samocenzure.

Odbor obsoja vse napade na novinarje, vključno s fizičnimi in verbalnimi napadi visokih državnih uradnikov in poslancev, ki ustvarjajo sovražno okolje in lahko spodbujajo pritisk ali nasilje. Od pristojnih organov v Srbiji zahtevajo takojšnjo in učinkovito zaščito novinarjev.

Opozarjajo tudi na potrebo po "transparentnem, neodvisnem regulatornem nadzoru, boju proti dezinformacijam in ustvarjanju pogojev, v katerih lahko novinarji delajo brez strahu pred ustrahovanjem, cenzuro ali političnimi pritiski".

Hkrati pa je JCC zaskrbljen tudi zaradi predlaganih sprememb kazenskega zakonika, ki bi lahko "kriminalizirale zbiranje in objavljanje informacij v javnem interesu s strani preiskovalnih novinarjev in ogrozile pravico do zbiranja (npr. blokade cest, ki so trenutno prekršek)". Zato pristojne pozivajo, naj kazenski zakonik uskladijo z evropskimi standardi medijske svobode, transparentnosti in odgovornosti ter ustvarijo okolje, v katerem lahko preiskovalno novinarstvo uspeva.

Koncentracija medijskega lastništva in nejasne lastniške strukture

"JCC ostaja zaskrbljen zaradi koncentracije medijskega lastništva, nejasnih lastniških struktur in pomanjkanja pluralizma; opozarja, da mehanizmi državnega financiranja in licenciranja pogosto privilegirajo provladne medije, medtem ko se neodvisni in preiskovalni mediji sistematično soočajo z ovirami; poudarja, da trenutne razmere omejujejo dostop javnosti do raznolikih informacij in slabijo demokratično odgovornost," so zapisali.

JCC je zaskrbljen tudi zaradi netransparentnega in neinkluzivnega začetka medijske reforme. Opozarjajo, da Srbija ni uskladila vseh potrebnih aktov za skladnost z evropskim aktom o medijski svobodi (EMFA), in da Svet REM še vedno ni popoln — kar reformo dela institucionalno krhko.

O stanju odnosov EU–Srbija in pristopnem procesu

JCC potrjuje svojo stalno podporo evropski perspektivi Srbije in spominja, da odbor že dolgo deluje kot platforma za dialog civilne družbe in spremljanje srbske poti v EU. Ob tem poudarja, da je treba pretekla opažanja, opozorila in priporočila iz prejšnjih deklaracij še vedno upoštevati.

Odbor izraža tudi zaskrbljenost zaradi omejenega ali nikakršnega napredka Srbije v pristopnem procesu od decembra 2021 ter regresije — 22 poglavij je še vedno odprtih, zgolj dve pa sta začasno zaprti. Zato JCC tudi poziva k obnovljeni zavezanosti reformam in vključujočemu dialogu, ki bi omogočili napredek, ko bodo izpolnjeni pogoji.

JCC sicer opaža izjave srbskega političnega vrha, da je članstvo v EU strateška prednostna naloga države; vendar poudarja, da morajo izjave spremljati dejanja. Spominja, da verodostojen napredek k EU zahteva otipljive izboljšave na področju vladavine prava, demokratičnega upravljanja, učinkovitega socialnega dialoga, medijske svobode in usklajenosti z zunanjo in varnostno politiko EU.