Menu Item
Aplikacija Signal je v središču pozornosti, potem ko je ekipa Donalda Trumpa v dopisovanje o zračnem napadu na jemenske hutijevce pomotoma vključila glavnega urednika ameriške revije Atlantic. Signal je varen način komunikacije le, če ga uporabljamo tako, kot je predvideno, opozarjajo strokovnjaki.
Tudi če je ne uporabljate, od ponedeljka zagotovo veste za aplikacijo Signal. Ekipa Donalda Trumpa je v dopisovanje o prihajajočem zračnem napadu na jemenske hutijevce pomotoma vključila glavnega urednika ameriške revije Atlantic Jeffreyja Goldberga. Razkritje je med Američani sprožilo resne pomisleke o nacionalni varnosti.
Signal, ki je zaradi zanesljivih funkcij zasebnosti priljubljen zlasti med novinarji, ni namenjen za izmenjavo zaupnih državnih ali vojaških informacij, opozarjajo strokovnjaki. Kot pojasnjujejo, aplikacija namreč nima nadzora nad tem, komu pošiljate sporočila. “V primeru aplikacije Signal so sporočila med prenosom med telefoni morda varna, ko prispejo do prejemnika, pa lahko varnost odpove,“ je v izjavi za CNN dejal Matthew Mittelsteadt, raziskovalec za tehnološko politiko pri inštitutu Cato.
Če pa aplikacijo uporabljamo tako, kot je predvideno, Signal ponuja številne varnostne mehanizme, ki preprečujejo, da bi sporočila prišla v napačne roke.
Kaj je Signal in zakaj ga priporoča tudi Snowden
Signal je na prvi pogled zelo podoben sorodnim aplikacijam, saj tudi ta omogoča pošiljanje posameznih ali skupinskih sporočil, klice in celo objavljanje “zgodb”, podobno kot na Instagramu ali Snapchatu. V nasprotju z večino priljubljenih aplikacij pa Signal upravlja neprofitna organizacija Signal Technology Foundation in ne tehnološki velikan.
Aplikacija namreč šifrira ves promet od pošiljatelja do prejemnika in obratno. To pomeni, da lahko pogovorom sledita zgolj pošiljatelj in prejemnik, dostopa do njih pa nima niti samo podjetje. Signal tako ne more dostopati do vsebine sporočil, klicev, imen prikaznih profilov ali profilnih slik.
Zvest uporabnik Signala je tudi znani žvižgač Edward Snowden, ki je večkrat poudaril, da ga uporablja vsak dan. Kot je še dejal, je šifriranje edini način za preprečevanje neustavnih preiskav vaših zasebnih podatkov, povzema ameriški portal Edge. “To je najboljši način komunikacije za vse, ki si želijo več zasebnosti,” je na omrežju X še zapisal Snowden.
Ker Signal ne hrani nobenih uporabniških podatkov, jih vlade ali druge agencije ne morejo zahtevati, je za CNN pojasnila direktorica za kibernetsko varnost pri organizaciji Electronic Frontier Foundation Eva Galperin. “Pri aplikacijah za sporočanje, ki niso šifrirane, lahko delodajalec ali organi pregona s sodnim pozivom prisilijo platformo, da izroči pogovore uporabnika,” je še dodala.
Zgodovina pogovorov je namreč shranjena na uporabnikovi napravi in ne na strežnikih Signala, razen če so naprave trenutno brez internetne povezave, v tem primeru pa se sporočila začasno zadržijo na strežniku za poznejšo dostavo.
Signal ob tem uporablja tudi tako imenovano varnostno številko, edinstveno kodo, dodeljeno posamezniku, s katero lahko preverite, ali je sporočilo poslano predvidenemu prejemniku.
Šifriranje je tudi pri drugih aplikacijah vse bolj pogosto, a Signal izstopa zaradi kombinacije funkcij, ki varujejo vašo zasebnost. “Druge aplikacije, ki omogočajo šifriranje, imajo pogosto dostop do nešifriranih podatkov, kot so stiki,” je za CNN povedal Daniel Khan Gillmor, višji tehnolog pri projektu ACLU o govoru, zasebnosti in tehnologiji.
Kako uporabljati Signal
Aplikacija Signal je na voljo tako za telefone z operacijskim sistemom Android kot tudi iOS. Pri registraciji vnesete zgolj svojo telefonsko številko, na katero nato prejmete potrditveno kodo. Številko lahko kasneje tudi skrijete, ko se povezujete z drugimi na platformi.
Za novo sporočilo se dotaknite ikone v zgornjem desnem kotu, stike pa poiščete v imeniku, po uporabniškem imenu ali številki.
Če menjate telefon, boste za prenos zgodovine pogovorov potrebovali staro napravo, saj so pogovori shranjeni lokalno.
Ko ste v storitvi Signal, lahko pogovore upravljate tako, da se dotaknete imena prejemnika na vrhu zaslona. Od tam si lahko ogledate njegovo varnostno številko, izberete, da sporočila po določenem času izginejo, stiku dodelite vzdevek ali izklopite obvestila.
Če pa si želite še več zasebnosti, lahko vklopite tudi zakrivanje vsebine ob preklapljanju med aplikacijami.
A sporočilo, ko je enkrat poslano, prejemnik vidi – razen če ga pred odpiranjem izbrišete ali uredite. “Veliko ljudi ne razume, da so sporočila šifrirana samo med pošiljateljem in prejemnikom – a prejemnik jih vseeno vidi,” opozarja Galperin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!