Menu ItemMarko Makovec je Slovenec na visokem diplomatskem položaju v EU, je eden od direktorjev pri visokem predstavniku Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Josephu Borrellu. V ekskluzivnem pogovoru za N1 STUDIO iz prve roke pripoveduje, kako se je v Bruslju danes sprejemala odločitev o sankcijah zaradi Putinovega priznanja neodvisnosti Donecka in Luganska, analizira napeto mednarodno situacijo in možnost nove vojne na evropskih tleh.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek odigral nevarno partijo šaha. Priznal je neodvisnost Donecka in Luganska na vzhodu Ukrajine, ruski poslanci pa so danes ratificirali še pogodbi o sodelovanju, ki jih je podpisal z voditeljema doslej samooklicanih republik na vzhodu Ukrajine.
ZDA, Velika Britanija in države EU so se odzvale s sankcijami. Ampak koliko je še možnosti, da na evropskih tleh znova ne izbije vojna? Zakaj lahko ukrajinska kriza še bolj podžge separatistične težnje Milorada Dodika v Bosni in Hercegovini, kjer se znova govori o nevarnosti razpada države, ki ne more miniti brez prelivanja krvi?
O tem za N1 STUDIO ekskluzivno govori Marko Makovec, Slovenec na visokem diplomatskem položaju v EU, eden od direktorjev pri visokem predstavniku Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Josephu Borrellu.
“Dejansko smo pred eno od največjih groženj miru in stabilnosti Evrope po drugi svetovni vojni,” uvodoma pove Makovec. Ukrepi in odločitve dume in predsednika Putina lahko vodijo do širše destabilizacije, konflikta širših razsežnosti. Zaradi tega je v zadnjih mesecih potekalo veliko diplomatskih aktivnosti. Ena od njih je tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov EU v Parizu, na katerem so se dogovorili za usklajen odziv.
Ministri EU so danes potrdili dodatne sankcije zoper Rusijo, in sicer proti posameznikom in pravnim subjektom. Denimo bankam in finančnim institucijam, ki so podprle aktivnosti v Donecku in Lugansku. Na seznamu kaznovanih pa ni ruskega predsednika Putina. Zakaj?
“Odločitev o priznanju Donecka in Luganska ter o napotitvi tako imenovanih mirovnih sil v Ukrajino je prvi korak, ki mu lahko sledijo drugi, težji. Prav zato so se zunanji ministri dogovorili za postopni pristop, ki predpostavlja, da se lahko seznam sankcioniranih dopolnjuje in da se sprejme še trše ukrepe,” pove Makovec. “S tem so dali diplomaciji možnost, da še poskusi preprečiti obsežnejšo destabilizacijo,” doda.
Več o sankcijah Zahoda si lahko prebere v tem prispevku.
Rusija, poudari Makovec, je z včerajšnjo odločitvijo resno prekršila mednarodno pravo. “Gre za soočenje geopolitičnih razsežnosti, ki se je pripravljalo dlje čas in je v teh dneh doseglo vrhunec,” komentira Makovec in doda, da bo že preprečitev destabilizacije širših razsežnosti diplomatski uspeh.
Putin je vedel, da Zahod pripravlja sankcije, pa je vseeno tvegal. “Ocena je, da gre pri sporu v Ukrajini za soočenje dveh vrednostnih sistemov in dveh principov delovanja. Eden temelji na multilateralizmu, na demokratičnih standardih in spoštovanju mednarodnega prava, medtem pa nekatere druge države, tudi Ruska federacija, delujejo po drugačnih načelih, preko katerih sledijo svojim nacionalnim interesom. Vedno se je treba postaviti v Moskvo in od tam pogledati proti Evropi in Aziji. V tem kontekstu je tudi predsednik Ruske federacije sprejemal določene odločitve; svojo usmeritev je prvič nakazal prav v teh dneh na münchenski varnostni konferenci leta 2007,” komentira Makovec. Putin je takrat pokazal, da se ne strinja z dominacijo ZDA in da je tudi Rusija globalna ekonomska, vojaška in gospodarska velesila, ki deluje po svojih načelih.
“V enem trenutku je Kremelj ocenil, da je treba Zahodu poslati resen signal, predvsem pa da je treba izvesti politike krepitve sfere interesa,” doda. Rusija je največja država na svetu in zanjo je zaščita ozemlja zelo pomembna. Obkrožena je z velikimi silami, od Kitajske, Indije do Evropske unije. Zato mora delovati po drugačnih principih, posledično pa je prišlo do konfrontacije z Zahodom, pojasni.
Makovec je komentiral tudi ponedeljkov nagovor ruskega predsednika Putina. Nagovor je bil dolg, v njem pa je Putin med drugim Zahod razburil s spornimi izjavami o zgodovini Ukrajine. “V prvi vrsti je treba pogledati, katero publiko Putin naslavlja. /…/ Ruska federacija v izvajanju svoje zunanje politike spretno uporablja moderno vojsko in hibridne načine vojskovanja, ki vključujejo kibernetske napade in medijsko delovanje, dezinformacije. Slednje se zelo intenzivno kaže. V okviru tega celostnega ruskega delovanja je tudi močna propaganda oziroma naslavljanje javnosti s predstavljanjem svoje vizije dogodkov, zgodovine,” pojasni sogovornik. Ta sporočila bo slišala predvsem publika, ki ni prisotna na družbenih omrežjih, kjer so dostopne informacije z različnih strani. S tem ruska oblast dosega enotnost in podpro.
“Putin in Kremelj pazita, katere korake delata; delata jih zelo spretno. Na vsak način želijo prikazati, da so izzvani in da je to, kar delajo v Ukrajini, zaščita rusko govoreče populacije,” komentira Makovec, ki ne izključuje nobenega scenarija, niti možnosti vojne. Dosti pa je po njegovem odvisno tudi od odziva mednarodne skupnosti ter tudi Ukrajine.
Če bi prišlo do oboroženega konflikta, je v Evropi pričakovati begunce iz Ukrajine. “V primeru konflikta bodo proti EU prišli begunci, val pa bo številčno večji od tistega leta 2015,” še komentira Makovec. Načrti odziva se pripravljajo, a je po njegovem diplomacija za zdaj še vedno v prvem planu.
Sogovornik je spregovoril tudi o energentih. Doslej je bila dobava teh v Evropo zanesljiva ne glede na dogajanje, “a tokrat imamo varnostno grožnjo, ki je po drugi svetovni vojni še nismo imeli.” Tudi za Rusijo sicer ni preprosto kar prekiniti dobave surovin v Evropo. Tudi ruski obrat na vzhod ne bi bil tako enostaven – v tem odnosu bi bila Rusija v podrejenem položaju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje