Menu Item
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je danes v Bruslju zavrnila očitke Poljske in Madžarske, da njunih načrtov za okrevanje v Bruslju ne potrdijo iz političnih razlogov. Kot pravi, so razlogi faktični, saj državi ne izpolnjujeta vseh meril.
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je danes v Bruslju odločno zavrnila očitke Poljske in Madžarske, da njunih načrtov za okrevanje v Bruslju ne potrdijo iz političnih razlogov.
Poljska in Madžarska sta očitke danes izrazili na zasedanju ministrov EU za evropske zadeve v Bruslju, ki so med drugim pregledali stanje glede vladavine prava v obeh državah v okviru procesa po 7. členu pogodbe EU. Jourova je spomnila, da morajo za potrditev načrtov in izplačilo predplačil vse države izpolniti enajst meril, ki v primeru Madžarske med drugim terjajo določene ukrepe na področju finančnega kriminala, v primeru Poljske pa spoštovanje odločitev Sodišča EU glede neodvisnosti sodnikov.
Sprva je bilo sicer na decembrskem zasedanju, zadnjem v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, predvideno zaslišanje v okviru procesa po 7. členu, torej bolj konkretna razprava, a na slovenski strani pravijo, da je bilo zaradi novih dogodkov smiselno, da se točka izvede kot pregled stanja.
Jourova obžalovala negativne dinamike
Ključen novi dogodek je sodba poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava. Jourova je danes v povzetku stanja opozorila na omenjeno sodbo in na sploh obžalovala, da v nobeni državi ni pozitivne dinamike.
Proces po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot, je tako v primeru Poljske kot Madžarske že leta v zastoju, saj med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku.
Unija je postopek v primeru Poljske sprožila decembra 2017. Od takrat so se zvrstila štiri zaslišanja, tri v letu 2018 in eno junija letos. V primeru Madžarske pa se je postopek začel septembra 2018 in od takrat so bila tri zaslišanja, dve v letu 2019 in eno junija letos.
“Poseben postopek” po 7. členu
Evropski poslanci iz petih političnih skupin – desnosredinske EPP, socialdemokratske S&D, liberalne Renew, zelenih in levice – so nedavno protestirali zaradi znižanja ravni razprave z zaslišanja na pregled stanja. V parlamentu sicer tudi pozivajo k naslednjemu koraku, pripravi priporočil za ukrepanje.
A Jourova je danes opozorila, da je proces po 7. členu “poseben postopek”, za katerega si včasih ni mislila, da bo sploh kdaj sprožen. V okviru tega postopka je za sankcije potrebno soglasje, ki ga ne more biti, saj se Varšava in Budimpešta vzajemno podpirata. Prav tako po njenih besedah nič ne kaže, da bi bilo mogoče zagotoviti štiripetinsko večino, ki je potrebna za sprejetje priporočil za ukrepanje, torej za naslednji korak v sicer še vedno preventivni fazi tega procesa, ki pa bi premaknil stvari z mrtve točke in pomenil premik k možnosti sankcij.
Poljska in Madžarska naj bi danes tudi blokirali eno manj pomembnih odločitev na zasedanju, kar sproža bojazen, da bo to postala njuna drža v prihodnje, tudi ko bo šlo za ključne dosjeje.
Slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je vodil zasedanje, je glede tega dejal, da so nestrinjanja običajna ter da EU znova in znova dokazuje zmožnost doseganja kompromisov. Poudaril je tudi, da so vse države enakopravne in da ne želi prejudicirati prihodnjih dejavnosti nobene članice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!