Juvan o napadu na Iran: "To ima izjemen potencial, da eskalira v nekaj bistveno večjega"

Potem ko so ZDA že dlje časa grozile z napadom na Iran ter kopičile svoje pomorske sile v regiji, se je v soboto zjutraj po lokalnem času napad zgodil. Glede na medijska poročila je prvi napadel Izrael, vendar pa je ameriški predsednik Donald Trump v objavi na svojem omrežju Truth Social povedal, da so za napadi (tudi) ZDA. Katarska Al Džazira je kmalu po začetku napadov omenjala možnost, da je Izrael z napadom spodbudil ZDA, za katere se je v minulih dneh in tednih zdelo, da vendarle nekoliko kolebajo. Jelena Juvan je ocenila, da Izrael, ki bi imel od napada na Iran lahko največ koristi, takšne operacije ne bi mogel izvesti brez podpore ZDA.

"Izrael vidi v tem priložnost, da enkrat za vselej obračuna z Iranom, ki je regijsko zelo močan. Da porazi sovražnika številka ena – ne le Iran, ampak tudi proiranske milice, ki jih slednji financira," je dejala sogovornica. "ZDA pa je v interesu, da je hegemon v tej regiji Izrael, ki zastopa ameriške interese v tem delu sveta in ne bo dovolil, da bi Iran imel jedrsko orožje."

Napad se je sicer zgodil prav sredi pogajanj o iranskem jedrskem programu. Po pisanju Guardiana je to dodatno omajalo verodostojnost Washingtona v očeh Teherana, posebej ker so se tudi napadi junija lani zgodili tik pred diplomatskimi srečanji, kar po oceni avtorja odpira vprašanje, ali je bila Trumpova administracija sploh resno zavezana mirni rešitvi.

(Še ena) kršitev mednarodnega prava

Trump je po začetku današnjih napadov dejal, da je šlo za "preventivni napad", saj da Iran predstavlja grožnjo državljanom ZDA in tudi globalno. Juvan je spomnila, da so ta argument uporabili že ob lanski 12-dnevni vojni, ko so Izrael in ZDA junija napadle iranske jedrske in druge strateške objekte.

"Preventivni napadi po mednarodnem pravu ne obstajajo, niso dovoljeni," je poudarila Juvan in poudarila, da sta državi z napadom (ponovno) prekršili mednarodno pravo. V skladu s tem ima država pravico do samoobrambe, če je napadena, kar se v tem primeru ni zgodilo. A to ni prva tovrstna kršitev; enako je bilo tudi v primeru napada ZDA na Venezuelo oziroma tamkajšnjega predsednika Madura.

"Nasilne menjave režima ustvarjajo nestabilne razmere"

Eden od ciljev napada na Iran naj bi bila, kot rečeno, tudi menjava režima. K tej so pozivali tudi udeleženci protestov na ulicah iranskih mest, ki jih je režim v začetku letošnjega leta krvavo zatrl.

Kot so zapisali v analizi na BBC, je sicer trdoživi iranski režim trenutno oslabljen zaradi ekonomskih razmer, protestov, lanske 12-dnevne vojne. A vprašanje je, pravi Juvan, kaj bi sledilo morebitnemu strmoglavljenju obstoječega režima. "Del prebivalstva si želi zamenjavo, del pa ne. Nasilne menjave režima ustvarjajo nestabilne razmere in so kratkotrajne, saj se del ljudi s tem ne strinja. Če novi režim ne bi imel večinske podpore, ne bi imel možnosti, da bi bil stabilen in dolgotrajen."

Kaj sledi?

Sogovornica je ob tem opozorila, da ima konflikt med ZDA in Izraelom ter Iranom "izjemen potencial, da eskalira v nekaj bistveno večjega", denimo v dolgotrajnejšo vojno na območju bližnjevzhodne regije. "Veliko je odvisno od tega, kako se bodo odzvale države, ki so bile danes tarča iranskega obstreljevanja," je menila Juvan. Iran je namreč napadel ameriške vojaške baze v več državah v regiji. Prav tako pa je ključno vprašanje, ali bo Iran okrepil napade na Izrael.

Po začetku napadov danes zjutraj je uradni Teheran sporočil, da bo odgovor "uničujoč". Skrbi predvsem možnost, da bi se v konflikt vpletle druge velesile, denimo Rusija in Kitajska, ki sta tesni partnerici Irana. Kitajska je sicer v odzivu posvarila pred kakršno koli nadaljnjo eskalacijo na Bližnjem vzhodu in pozvala k takojšnji zaustavitvi nasilja.

"Vojna večjih razsežnosti bi se vsekakor poznala tudi v Evropi," je jasna sogovornica. Posledice bi se po njenih besedah čutile v gospodarstvu, cenah nafte, v spremembah plovnih poti, v primeru dolgotrajnejšega oboroženega spopada tudi v povečanem migracijskem pritisku. "Za Evropo in za svet to nikakor ne more biti dobro, na nobenem področju ne," je poudarila.

Vprašanje o legitimnosti odločitve

Kako se bo ta vojna nadaljevala, tako še ni jasno. Juvan ne pričakuje, da bi iz regijskega prerasla v konflikt svetovnih razsežnosti, lahko pa, kot rečeno, kljub temu pomembno vpliva na ves svet.

Kot so pokazale nedavne javnomnenjske raziskave v ZDA, ameriška javnost napada na Iran večinsko ni podpirala. Trump tudi ni pridobil podpore ameriškega kongresa. "To sproža vprašanje legitimnosti njegove odločitve," je poudarila Juvan. A tudi to ni nekaj novega: brez potrditve kongresa je posredoval tudi v Venezueli in v Iranu junija lani.

Kaj bi ga torej lahko ustavilo? Juvan meni, da dokler mu ne bo nasprotoval velik delež volilcev oziroma ne bo dosežena kvota za ustavno obtožbo, se bo Trump na nasprotovanje svojim odločitvam – četudi nelegalnim in nelegitimnim – požvižgal.