Menu Item
Več tisoč protestnikov se je danes v Seulu podalo proti uradu predsednika države Jun Suk Jeola, ki je v torek sprva razglasil vojno stanje, nato pa po ukrepanju parlamenta ukaz preklical. Opozicija je sicer predlog o njegovi odstavitvi že vložila v parlament, kjer medtem še vedno ugibajo, kaj je sprožilo njegovo odločitev.
Več tisoč protestnikov se je danes v Seulu podalo proti uradu južnokorejskega predsednika Jun Suk Jeola, kjer so predsednika pozvali k odstopu. Jun je namreč včeraj povzročil največjo politično krizo v državi v zadnjih desetletjih, potem ko je razglasil vojno stanje. Kmalu za tem so sicer poslanci izglasovali resolucijo, zaradi katere je moral predsednikov kabinet vojno stanje preklicati.
Opozicija je zaradi predsednikove poteze v parlament že vložila predlog za njegovo odstavitev s predsedniškega položaja, o katerem bi poslanci lahko glasovali že v petek. V predlogu je opozicija predsednika obtožila kršenja ustave in navaja, da vojnega stanja ni razglasil zaradi skrbi za nacionalno varnost, temveč da bi se izognil preiskavam, v katere so vpleteni tako Jun kot njegova družina. “Poslanci bi se morali osredotočiti na takojšnjo prekinitev predsednikovega dela in odstavitev,” je povedal eden izmed poslancev iz nabora opozicijskih strank Huang Un Ha.
Opozicijske stranke imajo v parlamentu večino in potrebujejo le nekaj somišljenikov iz Junove Stranke moči ljudstva, da bi si zagotovile dvotretjinsko večino, ki je potrebna za sprejetje predloga. Postopek nato prevzame ustavno sodišče. Glavna opozicijska Demokratska stranka je Juna, nekatere ministre ter visoke vojaške in policijske uradnike obtožila tudi vstaje. V primeru obsodbe jim grozita celo dosmrtna zaporna kazen ali smrt.
Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Jun ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ostal tudi brez podpore najtesnejših sodelavcev
Predsednik Jun Suk Jeol ostaja tudi brez podpore najtesnejših sodelavcev, saj so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, med njimi je tudi obrambni minister Kim Jong Hjun. Poslanci Jeolove Stranke moči ljudstva tudi sedaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.
Nepričakovana razglasitev vojnega stanja je namreč v državi povzročila pravi kaos. Vojska je po razglasitvi prekinila vse parlamentarne dejavnosti, policija pa je zaprla vstop v parlament. Poslanci naj bi vojakom poskušali preprečiti vstop z gasilnimi aparati, pred stavbo je potekal spopad policije in protestnikov, poroča Sky News. Na ulice se je zgrnilo na tisoče protestnikov.
190 od 300 poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, predsedniku ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.
Nekdanja zunanja ministrica Kang Kjung Uha je po razglasitvi vojnega stanja komentirala, da je predsednik izgubil stik z resničnostjo.
Jun ima že vse od nastopa mandata leta 2022 težave pri uresničevanju programa v parlamentu, ki ga nadzira opozicija. Njegova konservativna stranka je na nasprotnih bregovih z opozicijsko Demokratsko stranko, saj se ne strinjajo z zakonom o proračunu za prihodnje leto, je poročal britanski Guardian.
Južnokorejski predsednik je izredne razmere razglasil, da bi državo zaščitil pred severnokorejskimi komunističnimi silami in odpravil protidržavne elemente. Kot je pojasnil, je želel z ukrepom znova vzpostaviti svobodno in demokratično državo. “Da bi zaščitil liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odpravil protidržavne elemente, razglašam izredno vojno stanje,” je v nenajavljenem neposrednem televizijskem nagovoru sporočil Jun Suk Jeol. Severna Koreja njegove poteze še ni komentirala, prav tako o njej danes ne poročajo njihovi državni mediji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje