Menu Item
V dveh letih in pol vojne je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski od zahodnih zaveznic izprosil že marsikaj. Po protitankovskem orožju, zračni obrambi, lovcih F-16 in topovskem strelivu želi zdaj dovoljenje, da lahko z zahodnim orožjem napada vojaške cilje v Rusiji. Kaj bi morebitno dovoljenje in raketni napadi na ruskem ozemlju prinesli Ukrajini?
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se ta teden podaja na pomembno pot v ZDA. Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN se bo med drugim srečal s predsednikom Joejem Bidnom, pa tudi z obema predsedniškima kandidatoma, Donaldom Trumpom in Kamalo Harris. Misija Zelenskega je nadaljnje prepričevanje zahodnih zaveznic, da Ukrajini dovolijo uporabo zahodnih oborožitvenih sistemov proti vojaškim ciljem v Rusiji.
Zelenski željo po dovoljenju za napade na tarče v Rusiji glasno ponavlja že dlje časa. Jasnih signalov iz ZDA ni, a v Beli hiši možnosti izrecno niso zavrnili. Bolj jasni so v Bruslju, kjer je Evropski parlament podprl resolucijo, s katero članice EU poziva k odpravi omejitev na uporabo orožja v Ukrajini. Medtem iz Moskve prihajajo ostra svarila, da bi umik omejitev pomenil direktno vojno z Natom.
Pomembni bodo predvsem koraki ZDA, Francije in Velik Britanije. Kot piše CNN, gre pri omenjenih raketnih sistemih dolgega dosega predvsem za britansko-francoski oborožitveni sistem storm shadow in ameriški sistem ATACMS, ki ju je Ukrajina dobila lansko jesen. Vodja vojaških študij pri mislišču Royal United Services Institute Matthew Savill je za CNN ocenil, da bi pogajalski uspeh Zelenskega in umik omejitev ukrajinskemu predsedniku prinesel bogate politične dividende, potrdil močno mednarodno podporo Ukrajini in ob stran potisnil ruske grožnje.
Medtem so mnenja o taktičnem vplivu dovoljenja za napade na cilje v Rusiji različna. Ameriški obveščevalni podatki, ki jih navaja CNN, kažejo, da je 90 odstotkov ruskih lovskih letal, ki izvajajo zračne napade na Ukrajino, stacioniranih več kot 300 kilometrov proč od ozemlja pod ukrajinskim nadzorom. To pomeni, da so izven dosega zahodnih raketnih sistemov, kot sta storm shadow in ATACMS.
Savill se strinja, da je Rusija veliko potencialnih tarč umaknila globlje na rusko ozemlje, ob tem pa opozarja, da bi bile rakete dolgega dosega kljub temu zelo uporabne za ukrajinsko vojsko. Rakete storm shadow, ki imajo do 250 kilometrov dosega, lahko po njegovih besedah uspešno prebijajo betonske stene, kar bi lahko omogočilo učinkovite napade na poveljniške centre in skladišča orožja. Sistem ATACMS, ki ima do 300 kilometrov dosega, omogoča izstrelitev kasetnega streliva in tako lahko uniči sovražnikova letališča.
Ameriški neprofitni Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je v svoji študiji izpostavil, da je v dosegu ameriškega sistema 15 ruskih letališč, za katera pa ni znano, ali na njih še domujejo vojaška letala. Avtor študije George Barros je za CNN ocenil, da je že prisila Rusije, da bojna letala umakne globlje na svoje ozemlje, dovoljšen uspeh. Z umikom stran od meje se je namreč zmanjšalo število misij, ki jih letala lahko odpravijo.
Ob tem dodaja, da bi raketni napadi na ruske enote, orožje in logistiko znotraj 300-kilometrskega dosega sistema ATACMS Rusijo prvič prisilili k razmisleku o velikih premikih vojaštva v Ukrajino. Rusko zaledje bi postalo ranljivo, poveljniki pa bi pred velikimi premiki enot, ki omogočajo vzdrževanje številčne premoči, morali pošteno razmisliti.
Omenjena raziskava ISW je izpostavila vsaj 200 tarč v Rusiji, ki so znotraj dosega sistema ATACMS. Obsegajo vojaške enote, skladišča goriva in orožja ter celo sedež ruskega južnega vojaškega poveljstva v Rostovu. Na seznamu sicer ni morebitnih novih vojaških tarč, ki so nastale po začetku invazije na Ukrajino.
Matthew Savill iz britanskega mislišča je za CNN opozoril na še eno možnost, ki bi se odprla Ukrajini. Z raketnimi sistemi bi lahko mestoma uničili ruske radarje in sisteme zračne obrambe, nato pa nad rusko ozemlje poslali drone, ki bi lahko prodrli globlje v državo. George Barros z ISW je ob tem dodal, da bi uspešni napadi na ruski sistem zračne obrambe izboljšali možnosti ukrajinskih napredovanj in osvobajanja svojega ozemlja. “Nekaj zanimivih območij okupirane Ukrajine kar naenkrat ne bi bilo več pod okriljem ruske zračne obrambe,” je ocenil Barros.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje