Menu Item
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je z namenom deeskalacije napetosti med Zahodom, Rusijo in Ukrajino ta teden obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina in predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, je po nekaterih navedbah predlagal reševanje t. i. ukrajinske krize po vzoru "finlandizacije" oziroma koncepta, ki opisuje politično usmeritev Finske v času hladne vojne. Ne le, da je uporaba koncepta sporna pri reševanju t. i. ukrajinske krize, omemba termina prav tako vzbuja nejevoljo pri Fincih.
Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron zanikal, da bi na diplomatskih pogovorih o t. i. ukrajinski krizi v Kijevu in Moskvi omenil možnost “finlandizacije”, so njegove domnevne besede odzvanjale v mednarodni javnosti, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina. Rešitev trenutne krize, ki bi predvidela, da v zameno za mir oziroma ohranitev obstoječih ukrajinskih meja Rusija pridobi vpogled v pomembna strateška vprašanja, namreč spominja na izkušnjo Finske med hladno vojno. A to bi bilo, menijo strokovnjaki, za Kijev nesprejemljivo.
Nadzorovana nevtralnost
Finska je bila del Ruskega carstva od leta 1809 do 1917, ko se je osamosvojila, njeno osamosvojitev pa so priznali tudi Sovjeti. Ta skandinavska država se je za tem s Sovjetsko zvezo borila v dveh vojnah: prvič med letoma 1939 in 1940 ob sovjetski invaziji, nato pa še junija 1941, ko se je proti Rdeči armadi borila skupaj z nacistično Nemčijo. Leta 1944 sta Finska in Sovjetska zveza podpisali premierje, nato pa še mirovno pogodbo leta 1947 v Parizu.
Po drugi svetovni vojni, ko je nastopilo obdobje hladne vojne oziroma je Evropo razdelila železna zaveza, sta leta 1948 Moskva in Helsinki podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Z njim se je Finska zavezala, da se ne bo pridružila nobenemu zahodnemu vojaškemu zavezništvu, vključno z Natom, ki je bil ustanovljen leto pozneje.
Ta uradna politika Helsinkov je iz politične in kulturne sfere ter tudi iz medijev izbrisala protisovjetsko razpoloženje. Moskva je obvladovala zunanjo in obrambno politiko Finske in je preprečevala sklepanje sporazumov, kot je sporazum o medsebojni zaščiti Finske s Švedsko in Norveško.
Žaljivka
Politična usmeritev Finske v času hladne vojne je resda preprečila sovjetsko invazijo in vključitev Finske v vzhodni blok, a strokovnjaki se strinjajo, da finski voditelji niso imeli izbire. Za finsko neodvisnost je bilo to obdobje boleč udarec in prenekateri prebivalci te države menijo, da je to sramotno obdobje v finski zgodovini. “Ko na Finskem rečeš, da je nekdo ‘finlandiziran’, to zveni skoraj kot žalitev. Pomeni, da si bližje Rusiji kot Zahodu,” je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP povedal nekdanji finski premier Alexander Stubb (na funkciji med letoma 2014 in 2015).
Marsikateremu takratnemu politiku danes prav tako očitajo, da se je samocenzuriral bolj, kot bi bilo treba, da le ne bi užalili Kremlja, še piše Hina.
Finska se je vsiljene nevtralnosti dokončno otresla leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza. Da se bo pridružila zahodnemu bloku, je postalo jasno leta 1995, ko je postala članica Evropske unije in za tem še partnerica – in ne članica – Nata.
“Bili smo majhna država med tnalom in nakovalom,” je opisal profesor Teivo Teivainen iz helsinške univerze. “Veliko ljudi sprejema, da je finlandizacija del naše zgodovine,” toda posegati po njej danes, pa naj bo to v primeru Finske ali Ukrajine, je za mnoge žaljivo, je pojasnil po navedbah Hine.
Nove situacije
Ideja, da bi “finlandizacija” rešila napetosti z Rusijo in konflikt, ki je nastal leta 2014 ob ruski priključitvi Krima, vzbuja ostre odzive v baltski regiji. Nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je povedal, da v času “finlandizacije” “Finska ni bila dojeta kot demokracija”. “To ni bilo lepo za videti,” je menil in spomnil, da je bil finski predsednik Urho Kekkonen na oblasti 26 let (1956–1982), mandat pa so mu podaljšali z navadno parlamentarno večino.
“Stare formule za nove situacije redko obrodijo sadove,” je nekdanji finski premier Stubb ocenil na Twitterju in sporočil, da ne verjame, da je Macron na diplomatskih obiskih to besedo sploh izgovoril.
Stubb, ki je leta 2008 kot finski zunanji minister posredoval v času spopada med Rusijo in Gruzijo, ostro nasprotuje ideji, da bi bila “finlandizacija” lahko model za proučevanje rusko-ukrajinske krize. “Nobena velika sila, ne Rusija ne katera druga, ne sme odločati o tem, katero pot bo Ukrajina izbrala za zagotovitev lastne varnosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!