Menu Item
Ob negotovih razmerah na Balkanu smo v zadnjih tednih priča podpisovanju različnih dogovorov o vojaškem sodelovanju, ki članice Nata vežejo z nečlanicami. Je sporazum med Madžarsko in Srbijo varovalka za srbsko prebivalstvo ali gre le za bombonček podjetjem Vučićevih in Orbanovih prijateljev? Kako pa bodo sklenjeni sporazumi vplivali na stabilnost v regiji, kjer je "vnetljivega materiala tako ali tako preveč"?
V torek sta obrambna ministra Madžarske in Srbije v Beogradu podpisala načrt dvostranskega vojaškega sodelovanja med državama. Načrt za leto 2025 operacionalizira strateško sodelovanje na področju obrambe med obema državama. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je prisostvoval podpisu, je dejal, da sta ključna elementa odnosov med državama skupne vojaške vaje in skupne nabave orožja.
Nobena od strani ni skrivala, da gre za odgovor na nedavno skupno izjavo Hrvaške, Albanije in Kosova o krepitvi obrambnega sodelovanja, ki je obsegala krepitev politične in obrambne industrije ter hrvaško podporo Kosovu in Albaniji. V Beogradu so skupno izjavo trojice označili za provokacijo.
Kaj torej lahko sklenitev dogovora o vojaškem sodelovanju s članico Nata prinese Srbiji? Hrvaška izdaja portala Deutsche Welle (DW) v analizi ocenjuje, da sporazum ni zelo pomemben za dobrobit in varnost prebivalcev Srbije. “Ko analiziramo vse take strateške dogovore, ki jih podpisuje Srbija, ugotovimo, da takega dogovora nima le z Burkina Fasom,” je za omenjeni portal dejal direktor nevladne organizacije Inštitut za evropske zadeve Naim Leo Beširi.
Kot ocenjuje, je ta sporazum namenjen izključno dobičkom podjetij, ki so blizu obema avtoritarnima voditeljema. “Ta sporazum ima lahko piarovski učinek protiuteži dogovoru, ki ga je sklenila Hrvaška, vendar v osnovi nima velikega pomena,” pravi Beširi. Da je srbsko-madžarski sporazum odgovor na skupno izjavo pod vodstvom Hrvaške, meni tudi direktor organizacije Center za regionalizem Aleksandar Popov.
Po njegovi oceni je dodaten motiv za ta dogovor poskus, da se še bolj utrdita prijateljstvo Orbana in Vučića ter zavezništvo Srbije z Madžarsko, ki je ena glavnih zagovornic Srbije v Evropski uniji. “Pri tem je skrb vzbujajoče, da imamo namesto diplomatskih pobud v regiji rožljanje z orožjem,” je za DW dejal Popov.
Direktor Inštituta za evropske zadeve Beširi pri tem opozarja, da nevarnost nove oboroževalne tekme v regiji vsekakor obstaja, saj lahko vedno računamo na to, da bodo nacionalistične sile zaostrovale retoriko. Kot dodaja, v regiji sicer ne opaža volje za novo vojno, prav tako pa nobena država nima denarja za kaj takega. “Vendar se bodo v Srbiji, na Hrvaškem, v Albaniji, Bosni in Hercegovini ali na Kosovu populisti kljub temu tolkli po nacionalističnih prsih,” je dejal za DW.
“Sporazumi povzročajo nepotrebno psihozo. Vnetljivega materiala imamo preveč”
Popov medtem ocenjuje, da je sklepanje tovrstnih sporazumov v regiji neodgovorno, še posebej, ker jih članice Nata (Hrvaška, Madžarska, Albanija) podpisujejo z nečlanicami (Kosovo, Srbija). Beširi na drugi strani miri, da vsi ti sporazumi nimajo in ne morejo imeti polne veljave vojaškega zavezništva in da gre bolj za sodelovanje pri izmenjavi informacij, izobraževanju in usposabljanju.
Kako bodo vojaški sporazumi vplivali na stabilnost na Balkanu, je po mnenju Beširija predvsem odvisno od obnašanja politikov. “Koliko bo nestrpnosti, je odvisno od njihove retorike in upam le, da nihče v regiji nima materialnih in človeških virov za kaj več od hujskanja,” je dejal za DW. Aleksandar Popov medtem ocenjuje, da podpisovanje tovrstnih sporazumov povzroča popolnoma nepotrebno psihozo. “Na teh območjih imamo že tako ali tako preveč vnetljivega materiala, poleg tega pa je v državah veliko notranje nestabilnosti. Tako le prilivamo olje na ogenj,” je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!