Menu Item
Ponovna izvolitev Donalda Trumpa na čelo ZDA bo pomembno vplivala na razvoj vojne v Ukrajini. Čeprav je Trump v času predvolilne kampanje pompozno najavljal, da ima načrt, s katerim bo vojno končal v enem dnevu, pa nikoli ni razkril, kako namerava to storiti. Na drugi strani ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej pričakuje ameriške finančne prilive in dobavo orožja, da se bo lahko zoperstavljal silam ruskega predsednika Vladimirja Putina. A kot je za N1 ocenila Ana Bojinović Fenko, profesorica z ljubljanske fakultete za družbene vede, Trumpov cilj ni končanje vojne v Ukrajini, temveč to, da se ZDA iz te vojne čim prej umaknejo.
Donald Trump bo ponovno prevzel vodenje Združenih držav Amerike v naslednjih štirih letih. Mnogi analitiki so že v volilni kampanji oznanjali, da tokrat na čelo ZDA prihaja drugačni, bolj izkušeni Donald Trump, na drugi strani pa niso manjkale ocene, da se bo Trump držal večine svojih načel iz prvega mandata, predvsem glede zunanje politike, sodelovanja ZDA v mednarodnih organizacijah in partnerstev.
Eno od ključnih vprašanj, ki po volitvah tare številne ljudi po svetu, še posebej pa Ukrajince, je, kako se bo Trump lotil reševanja vojne v Ukrajini. Spomnimo, da je v času volilne kampanje večkrat poudaril, da bo vojno v Ukrajini končal zelo hitro, še več: na predvolilnih zborovanjih je celo zatrjeval, da bo vojno končal v pičlih 24 urah. A Trump dejansko ni nikoli pojasnil, kakšen je njegov načrt za končanje vojne.
“Oba si želiva, da bi se ta vojna končala in da bi bil sklenjen pošten dogovor. To se mora končati in tudi predsednik Volodimir Zelenski si želi konca vojne, tako kot Putin, kar je dobra kombinacija,” je ob septembrskem srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v ZDA dejal Trump.
Zelenski, ki je v času predvolilne kampanje večkrat dejal, da je s Trumpom pripravljen sodelovati, je Trumpu hitro čestital za “impresivno zmago” na predsedniških volitvah. “Spomnim se odličnega srečanja s predsednikom Trumpom septembra, ko sva podrobno razpravljala o strateškem partnerstvu med Ukrajino in ZDA, načrtu za zmago in načinih za ustavitev ruske agresije proti Ukrajini,” je na družbenem omrežju X zapisal ukrajinski predsednik.
Pozdravil je Trumpovo zavezanost in pristop “mir z močjo” v globalnih zadevah. Po mnenju Zelenskega je prav to načelo ključ za “pravični mir v Ukrajini”, zato upa, da ga bodo skupaj z ZDA uresničili. “Veselimo se obdobja močnih ZDA pod odločnim vodstvom predsednika Trumpa. Računamo na nadaljnjo močno dvostrankarsko podporo Ukrajini v Združenih državah Amerike,” je še zapisal Zelenski.
Tlakovanje dobrih odnosov z bodočim novim predsednikom ZDA je za Zelenskega ključnega pomena, saj Ukrajino pri obrambi proti Rusiji – vojna namreč traja že skoraj tri leta – v veliki meri v igri držijo ameriške milijarde dolarjev. Ukrajinski predsednik si želi, da bodo ZDA njihova prizadevanja pri obrambi proti Rusiji še naprej podpirale tako finančno kot tudi s pomočjo dobave orožja, a Trump bi lahko imel povsem drugačne načrte. Nedavno je Trump Zelenskega celo označil kot “najboljšega poslovneža na svetu”, saj je Kijevu zagotovil več deset milijard dolarjev orožja in druge pomoči Washingtona.
Optimizem Zelenskega je ena plat te zgodbe, realnost v Ukrajini pa je med tamkajšnjim prebivalstvom drugačna. Ukrajince skrbi, kaj bo Trumpova vrnitev v Belo hišo dejansko pomenila za prihodnost Ukrajine in podpore ZDA pri njihovem boju proti Rusiji v vojni. Kot poroča portal Euronews, je med ključnimi pomisleki Ukrajincev to, da bi Trump lahko umaknil vojaško in finančno podporo Ukrajini, ob tem pa bi lahko izvajal pritisk na članice zavezništva Nata. Na tak način bi lahko ogrozil tudi varnost Vzhodne Evrope.
Dvomi in skrbi Ukrajincev, da bo Trumpov načrt za končanje vojne zanje pomenil srečen konec, so se še povečali, saj Trump podrobnosti načrta ni predstavi. Tako so prepričani, da bi se morala Ukrajina odpovedati večjemu delu svojega ozemlja in podati zavezo, da se ne bo nikoli priključila zvezi Nato.
Bojinović Fenko: Trump nima cilja, da bi končal vojno v Ukrajini
Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede ocenjuje, da Donald Trump nima cilja, da bi končal vojno v Ukrajini. Po njenem mnenju je konec vojne neki objektivni zunanjepolitični cilj za ZDA, predvsem zaradi tega, ker je Rusija njen rival z vidika varnosti v Evropi in ker je k temu zavezana preko mednarodnih pogodb in tudi zgodovinskih dejavnikov.
“Trump tega cilja ne obelodanja z nekim iskrenim namenom ali skrbjo za varnost v Evropi, ampak gre za poenostavljanje situacije za namen prepričevanja volilcev, da so zanj oddali glas. Dejstvo pa je, in kar je Trump že večkrat poudaril, da si želi, da se ZDA čim prej umaknejo iz te vojne, torej, da se konča sodelovanje ZDA v tej vojni,” je za N1 dejala Bojinović Fenko. Vojna v Ukrajini za ZDA predstavlja velik strošek, Trump pa je tip politika, ki v ospredje postavlja interese ZDA in to, kar je dobro za Američane, ocenjuje profesorica mednarodnih odnosov.
“On lahko z enim stavkom zaključi sodelovanje ZDA v tej vojni. Na primer, lahko reče, da je vojna v Ukrajini stvar Evrope in Evropejcev in da ne gre za ameriško stvar. Tu je tista glavna razlika med njim in Kamalo Harris, ki je v času kampanje poudarjala zavezanost vrednotam in varnosti v Evropi in spoštovanja zavez Nata. Vprašanje je, kako bo Trump to izpeljal, saj ZDA do varnosti v Evropi vežejo neke zavezniške dolžnosti. Je pa res, da on na te stvari gleda zelo instrumentalno – če bodo imele ZDA od tega kakšno finančno korist, potem je pripravljen to spoštovati, v nasprotnem primeru pa ne,” je dejala Ana Bojinović Fenko.
Njegova ponovna izvolitev po njenem mnenju predstavlja tudi ogromen pritisk na Evropo in Evropsko unijo predvsem z vidika zagotavljanja pomoči Ukrajini v vojni proti Rusiji. “Evropa se bo morala odločiti, ali bo sama prevzela koordinacijo za pomoč Ukrajini in bo sama aktivirala ostale zaveznice Nata ali pa bo skušala k zagotavljanju pomoči pritegniti še kakšne druge zaveznice, na primer Kanado in Japonsko. To pa pomeni, da bo Evropska unija iz neke centralizirane (so)odvisnosti od ZDA morala preiti na neko višjo stopnjo koordinacije mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Evropi,” meni Bojinović Fenko.
Prav zaradi tega bo usoda Ukrajincev bolj prepuščena volji Evropske unije in koalicije držav, ki jih bo morda skušala nabrati Evropska unija v boju proti Rusiji. “Bo pa ta koalicija brez ZDA vsekakor šibkejša, predvsem v vojaškem smislu,” je še dodala.
Ob tem pa se tudi sprašuje, v kolikšni meri lahko Evropska unija še računa na ZDA znotraj institucij, v katerih sta ti dve velesili povezani – na primer Nato in Ovse. “Povsem možno je, da se bo to sodelovanje omejilo. Trump na multilateralizem nikoli ni dal veliko, on bo v teh institucijah sodeloval le na instrumentalni ravni, takrat ko bo to njemu po volji in mu bo ustrezalo, veliko stvari pa bo reševal na bilateralni ravni,” je prepričana profesorica mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Evropska unija se je tokrat bolje pripravila na zmago Trumpa
Ena ključnih razlik med Trumpovo prvo izvolitvijo v Belo hišo leta 2016 in njegovo ponovno izvolitvijo je ta, da se je Evropska unija na njegovo vrnitev na čelo ZDA začela pospešeno pripravljati že v času predvolilne kampanje, je izpostavila Bojinović Fenko. To pa zaradi tega, ker je bila EU ob njegovi prvi izvolitvi popolnoma presenečena in šokirana, saj so vsi pričakovali, da bo v Belo hišo vstopila demokratka Hillary Clinton.
“V tokratni kampanji pa so se na njegov povratek pripravili. Tako so bili recimo na konvenciji republikanske stranke praktično vsi diplomati držav članic EU, visoki predstavniki EU pa so že na delovni ravni skušali vzpostaviti stik s Trumpovo ekipo. V tem času so se naučili, da morajo, ne glede na to, kdo je njihov partner na drugi strani, z njim sodelovati,” je poudarila Bojinović Fenko. Sama sicer meni, da se s Trumpovim prihodom na čelo ZDA varnostna situacija v Evropi ne bo poslabšala.
“Najslabše, kar lahko od Trumpa pričakujemo, je izolacionizem. On se bo umaknil od zadev, ki niso neposredno povezane z upravljanjem ekonomskih tokov in migracij v ZDA. Je materialist, osredotoča se na realne tokove, finance, trgovino in Američane. Če se bo v tej smeri kaj pomembnega odvijalo v Evropi, bo pragmatično sodeloval. Se pa zagotovo ne bo ukvarjal z zadevami, ki so povezane s stanjem demokracije, zelenega prehoda in klimatskimi spremembami,” je še dodala Bojinović Fenko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje