Menu Item
Kitajska že drugi dan izvaja obsežne vojaške vaje okoli Tajvana. Kitajska mornarica in letalstvo vadita obkolitev in osamitev otoka, kar po mnenju analitikov predstavlja najverjetnejši scenarij, kako bi potekala priključitev otoka, če bi se v Pekingu za to odločili.
Po zraku in na morju okoli Tajvana mrgolijo kitajski vojaki, saj poteka obsežna dvodnevna vojaška vaja. To nakazuje, da Peking po prisegi novega tajvanskega predsednika Laj Čing Teja vse bolj pritiska na otok.
Obsežne vaje, poimenovane Joint Sword-2024A, v katerih sodelujejo vojna mornarica, letalstvo in raketne sile, je Peking v sredo označil za “ostro kazen za separatistična dejanja oblasti, ki se zavzema za neodvisnost Tajvana, in svarilo vmešavanju zunanjih sil”. Danes pa je tiskovni predstavnik kitajske vojske Li Ši sporočil, da gre za preizkus “zmožnosti prevzema oblasti (…) in prevzema nadzora nad ključnimi ozemlji”.
Kaj je torej pri teh vajah drugače in kaj sporočajo?
Tajvanski vojaški strokovnjak Čie Čunga je za BBC ocenil, da so trenutne vaje verjetno največje doslej, potekajo v večini Tajvanskega preliva, kanalu Baši, ki poteka med Tajvanom in Filipini, in ob vzhodni obali otoka v Tihem oceanu.
Po besedah vojaškega strokovnjaka gre za simulacijo dejanskega napada. Kitajska bi z obkolitvijo in osamitvijo zavzela Tajvan, če bi se odločila za priključitev otoka, s tem bi se ob neposrednem napadu izognili morebitnemu vpletanju ameriških sil. V Washingtonu so sicer vaje označili za nepremišljene in Peking pozvali, naj ravnajo premišljeno. Po besedah Čenga dvodnevna vaja okoli Tajvana letos ni zadnja.
Kitajska “vadbena” območja potekajo tudi ob vzhodni obali otoka, kjer je ključna vojaška infrastruktura – zaradi bližine južnih japonskih otokov pa je tam oskrbovalna pot za tajvanske zaveznike, vključno z ZDA, piše BBC.
Kitajsko vodstvo sicer ni objavilo, koliko ladij in letal sodeluje na vojaških vajah, a je tajvansko obrambno ministrstvo v četrtek blizu tajvanskih teritorialnih voda zabeležilo 49 letal, 19 vojaških letal in sedem plovil obalne straže. Ladje so bile večinoma fregate in korvete, ki so manjše in imajo naloženi manjši tovor orožja. V odgovor je Tajvan v stanje pripravljenosti mobiliziral letalsko floto in premaknil protiladijske raketne sisteme na obalna območja.
Za zdaj po pisanju BBC ni znakov, da bi na vajah sodelovala kitajska težka plovila, kot so amfibijskodesantne ladje, ki so namenjene prevozu mornariške pehote, in letalonosilke. Za neposredno invazijo bi bila namreč ta potrebna. Za primerjavo: zadnji večji napad blizu Tajvana je bila ameriška invazija na japonsko Okinavo med drugo svetovno vojno, takrat je ameriška flota imela skoraj 300 bojnih ladij, vključno z 11 flotnimi letalonosilkami ter več sto vojaških in oskrbovalnih ladij.
Peking novega tajvanskega predsednika “res ne mara”
Četrtkove vaje sledijo tri dni po inavguraciji predsednika Laj Čing Teja, ki je po mnenju Kitajske med zaprisego storil ključno napako, češ da je z govorom razkril svoje resnične misli, da Tajvan ni Kitajska in da gre za dve različni državi, kar naj bi bila “separatistična” ideologija.
Laj je v govoru po zmagi sicer izpostavil, da bo ohranjal mir in stabilnost v Tajvanskem prelivu. Obenem se je zavezal, da bo branil otok pred kitajskimi grožnjami. “Odločeni smo zaščititi Tajvan pred nenehnimi grožnjami in ustrahovanjem Kitajske,” je obljubil privržencem. Dodal je sicer, da si želi tudi sodelovanja s Kitajsko in se zavzemal za status quo.
Peking in Tajpej že desetletja “zamegljujeta”, kaj točno je Tajvan in ali je del Kitajske. Tudi nekdanja predsednica Caj Ing Ven je bila pri izbiri besed previdna, uporabljala je izraze, kot sta “druga stran preliva” ali “pekinška oblast”.
Nekateri tajvanski politični analitiki se strinjajo, da je Laj prestopil mejo, drugi pa, da vaje niso povezane z govorom novega tajvanskega predsednika, saj so bile zaradi svojega obsega načrtovane že veliko prej, in da gre za zadnji niz ustrahovanja. BBC še piše, da je Kitajska velikokrat prestopila neuradno mejo s Tajvanom – ta je oddaljena približno 50 navtičnih milj (dobrih 92 kilometrov) od obale obeh strani – še nikoli pa območja, ki je od tajvanske obale oddaljeno približno 44 kilometrov. Prav to bi pomenilo precejšnjo zaostritev, kar nekako nakazuje, da je Peking kljub agresivni retoriki še vedno previden, piše BBC.
Tajvan, kjer živi okoli 23 milijonov ljudi, uradno priznava 15 držav, ima pa otok v številnih državah svoja predstavništva, ki delujejo kot de facto veleposlaništva. Prav tako ima več držav podobne urade v Tajpeju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!