Menu Item
Znanstveniki so posneli možgansko aktivnost umirajočega človeka, kar odpira nova vprašanja o zavesti in procesih v možganih tik pred smrtjo.
Možgani ostajajo eden najbolj skrivnostnih organov v človeškem telesu, kljub desetletjem raziskav pa znanstveniki še vedno odkrivajo nova presenetljiva dejstva o njihovem delovanju. Študija, objavljena v reviji Frontiers in Aging Neuroscience, prinaša prelomno odkritje – prvi posneti možganski signal umirajočega človeka. Njihovi izsledki nakazujejo, da ljudje tik pred smrtjo morda resnično doživljajo fenomen pregleda življenja.
Prvi posnetek umirajočih možganov
Do odkritja so prišli po naključju, ko so zdravniki pri 87-letnem bolniku, ki je trpel za epilepsijo, beležili možgansko aktivnost s pomočjo elektroencefalografije (EEG). Med zdravljenjem je doživel srčni zastoj in umrl, naprava pa je še naprej beležila možganske valove. Tako so znanstveniki prvič uspeli analizirati dogajanje v možganih 30 sekund pred in po smrti.
Podatki so pokazali, da ostajajo predeli možganov, odgovorni za spomine in njihov priklic, aktivni tudi po tem, ko srce preneha biti. “Z ustvarjanjem možganskih nihanj, povezanih s priklicem spominov, se možgani morda v zadnjih trenutkih spomnijo pomembnih življenjskih dogodkov – podobno kot pri obsmrtnih izkušnjah,” je pojasnil dr. Ajmal Zemmar z univerze Louisville v Kentuckyju.
Fenomen pregleda življenja
Mnogi ljudje, ki so doživeli obsmrtne izkušnje, opisujejo trenutke, ko se jim je pred očmi odvrtela celotna življenjska zgodba. Pripovedujejo o hitrem preletu spominov, ki jih spremljajo močna čustva. To pogosto povzemajo z besedami: “Celo življenje mi je švignilo pred očmi.”
Rezultati raziskave podpirajo teorijo, da možgani morda ne ugasnejo takoj, temveč proces umiranja aktivno upravljajo skozi niz fizioloških in nevroloških odzivov. Zabeleženi možganski valovi – gama, delta, theta, alfa in beta – so povezani z različnimi možganskimi funkcijami, pri čemer imajo gama valovi ključno vlogo pri priklicu spominov. To bi lahko pojasnilo pojav pregleda življenja, ki ga mnogi opisujejo.
Kaj to pomeni za znanost in etiko?
Odkritje postavlja nova vprašanja o naravi smrti in bi lahko vplivalo na medicinske protokole. Kdaj točno lahko rečemo, da je nekdo umrl? Ali bi morali za določanje smrti uporabljati EEG namesto zgolj EKG? Kdaj je pravi trenutek za darovanje organov?
Dr. Zemmar opozarja, da študija temelji na enem samem primeru in da so potrebne nadaljnje raziskave. “Pacientovi možgani so bili prizadeti zaradi krvavitev, epileptičnih napadov in oteklin, kar otežuje enoznačne zaključke. Vendar to odpira zanimive možnosti za prihodnje raziskave,” dodaja.
Ne glede na to, ali gre za fiziološki odziv možganov ali za nekaj globljega, pa odkritje prinaša tolažbo: morda v zadnjih trenutkih življenja, preden se za vedno poslovimo, še enkrat preživimo najlepše spomine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje