Za nami je zgodovinsko soočenje Joeja Bidna in Donalda Trumpa pred novembrskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami, po katerem je med demokrati zavladala panika, vse več pa je tudi ocen, da bi se moral 81-letni Biden, ki je na soočenju doživel pravi polom, iz tekme za Belo hišo umakniti. A kaj bi se v tem primeru zgodilo? Se je že sploh kdaj? Kakšni scenariji so prevideni in kaj pravi ameriška ustava? Predvsem pa: zakaj to sploh ni enostavno?
Prvo soočenje aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna in njegovega izzivalca Donalda Trumpa pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA še vedno buri duhove. Po dobri uri in pol dolgem zgodovinskem duelu, ki se je na televiziji CNN odvil brez občinstva, je namreč jasno zmago razglasil nekdanji republikanski predsednik Trump – slavil pa je predvsem na račun izjemno slabega nastopa svojega političnega nasprotnika.
Biden sicer poudarja, da se iz tekme za Belo hišo ne bo umaknil in pravi, da bo bitko s Trumpom dobil. A zaskrbljeni demokrati so kmalu začeli (na glas) razmišljati tudi o možnosti zamenjave svojega predsedniškega kandidata.
Pozivom, naj umakne kandidaturo za opravljanje “najpomembnejše službe na svetu”, se je med drugim pridružil tudi uredniški odbor ameriškega časopisa The New York Times, kar je sprožilo nov val vprašanj o tem, kaj bi se zgodilo, če bi Biden zapustil predsedniško tekmo.
To ne bi bilo enostavno, v podrobni CNN analizi pišeta novinarja Zachary B. Wolf in Ethan Cohen, saj je Biden že zdaj predviden kot kandidat demokratov in je obenem tudi prevladujoča izbira volilcev na primarnih volitvah. V predvolilni kampanji se je znotraj demokratske stranke doslej srečal z le malo nasprotniki, dejstvo, da je osvojil skoraj vse strankarske delegate, pa pomeni, da je zelo malo verjetno, da bi ga lahko prisili, da zapusti predsedniško tekmo proti svoji volji.
“To niso 60. leta”
“To niso 60. leta. Volilci izbirajo kandidata. In on je kandidat,” je za CNN v odzivu na slab Bidnov nastop dejal analitik CNN in demokratski strateg David Axelrod.
Sedanji sistem primarnih volitev (ang. primaries), ki volilcem daje prednost pred strankarskimi veljaki, je pravzaprav nastal zaradi nezadovoljstva, ki je nastopilo, ko so demokrati leta 1968 za svojega kandidata izbrali podpredsednika Huberta Humphreyja.
Po tem, ko se je predsednik Lyndon B. Johnson istega leta umaknil iz predsedniške tekme, saj je bil zaradi nasprotovanja vojni v Vietnamu, ki so jo pod vodstvom Kennedyja zakuhali demokrati, vse manj priljubljen, je Humphrey na demokratski nacionalni konvenciji v Chicagu predstavil svoj načrt nadaljevanja Johnsonove vietnamske politike. Ko je sprejel nominacijo za demokratskega predsedniškega kandidata, pa je izbruhnilo nasilje in spopadi med protestniki in policijo.
Ameriški predsednik Lyndon B. Johnson med čakanjem na rezultate glasovanja na ameriških predsedniških volitvah, na katerih je demokratski kandidat Hubert Humphrey izgubil proti republikancu Richardu Nixonu (Foto: PROFIMEDIA)
Če bi se v letu 2024 kandidat odločil zapustiti tekmo za predsedniški stolček, bi bile stvari povsem drugače, kljub temu, da se bo konvencija demokratov avgusta znova odvila v Chicagu, še pišeta CNN analitika.
V primeru odstopa strankarskega kandidata bi namreč nastopilo več različnih scenarijev, ki bi glede na časovno umeščenost odstopa diktirali nadaljevanje volilnih opravil.
Ključnega pomena bi bilo, ali bi kandidat odstopil že med primarnimi volitvami oziroma pred strankarskim kongresom, če bi odstop naznanil med ali po kongresu ter ali bi iz volilne tekme izstopil preden se bodo volilci novembra podali na volišča, ali zatem, ko bi bilo volitev že konec.
Kaotični spopad demokratov v odprti tekmi
Če bi demokratski kandidat od kampanje odstopil do avgustovske demokratske nacionalne konvencije (ang. Democratic National Convention oz. DNC) v Chicagu, kjer bo demokratska stranka uradno potrdila svojega kandidata – Biden bi moral čez slaba dva meseca dobiti podporo večine delegatov –, bi bili delegati primorani novega kandidata izbrati na konvenciji, ki bo potekala med 19. in 22. avgustom.
Ob tem pa se poraja vprašanje, kdo sploh so ti delegati, ki bi odločali o izbiri novega predsedniškega kandidata. Delegati so namreč kot uradni predstavniki stranke, ki v zadnji fazi izberejo predsedniškega nominiranca, kandidatom pa so dodeljeni sorazmerno glede na rezultate strankarskih volitev v posameznih zveznih državah.
Ker je Biden kandidiral brez resnega protikandidata, je osvojil podporo večine delegatov, tj. skoraj 99 odstotkov od nekaj manj kot 4.000 delegatov. Ti bi morali tako v teoriji konec avgusta podpreti njegovo nominacijo, saj niso zgolj zavezani glasovanju, temveč jih je odobrila tudi Bidnova kampanja.
Večina delegatov konvencije bi se sicer lahko odločila, da izbere novega kandidata, vendar bi za to potrebovali množično nasprotovanje dosedanjih predsednikovih podpornikov. To pa v praksi pomeni, da bi bili v primeru Bidnovega izstopa iz predsedniške tekme za izbiro njegove zamenjave večinoma odgovorni prav njegovi podporniki.
Ker demokrati nimajo uradnega mehanizma za imenovanje naslednika, bi se na konvenciji v povsem odprti tekmi lahko pomerili vsi zainteresirani kandidati, kar pa bi po pisanju britanskega BBC privedlo v kaotični spopad med demokrati.
Aktualna podpredsednica ZDA Kamala Harris (Foto: Megan Varner/REUTERS)
Kdo bi lahko nadomestil Bidena?
Kot pišeta analitika na CNN, bi bila v primeru, da bi Biden sam odstopil iz predsedniške tekme, ena glavnih kandidatk lahko podpredsednica Kamala Harris, ki bi se zagotovo uvrstila na volilno listo, a njena relativno majhna priljubljenost v ameriški javnosti bi to prednost omajala.
Ob tem bi se našli tudi drugi potencialni kandidati, ki so že predhodno trdili, da bi lahko vodili učinkovitejšo kampanjo proti nekdanjemu predsedniku Trumpu.
Aktualno podpredsednico ZDA Harris bi na demokratski nacionalni konvenciji denimo lahko izzval guverner Kalifornije Gavin Newsom, ki je sicer po četrtkovi razpravi ponudil brezpogojno podporo Bidenu.
V javnosti so se ob tem začeli vrstiti tudi pozivi guvernerki Michigana Gretchen Whitmer in guvernerju Pensilvanije Joshu Shapiru, da naj se potegujeta za to mesto, a nihče od teh kandidatov ni javno izrazil želje, da bi zamenjal sedanjega predsednika.
Delegati bi v primeru Bidnovega odstopa volilno listo zagotovo oblikovali po večkratnih glasovanjih, ki bi sledila besnemu lobiranju.
Ob tem ne smemo spregledati skupine t.i. superdelegatov, tj. skupine približno 700 visokih strankarskih voditeljev in izvoljenih uradnikov, ki so glede na svoj položaj avtomatično delegati demokratske konvencije.
V skladu z običajnimi strankarskimi pravili ti ne smejo glasovati na prvem glasovanju, saj bi lahko vplivali na nominacijo, lahko pa glasujejo na naslednjih glasovanjih.
Sklicevanje na 25. amandma
Da bi se kandidat odločil zapustiti tekmo za “najpomembnejšo službo na svetu” v teh nekaj mesecih med poletno nominacijsko konvencijo – tudi republikanska konvencija je tik pred vrati, saj se bodo delegati v Milwaukeeju zbrali 15. julija – in novembrskimi predsedniškimi volitvami, bi se moralo zgoditi nekaj drastičnega,
Demokrati in republikanci pa imajo nekoliko drugačne metode za reševanje tovrstnega scenarija. V demokratski stranki pravila velevajo, da je v primeru odstopa kandidata po konvenciji za imenovanje novega kandidata pooblaščen demokratki nacionalni odbor. Mesto na nacionalni listi pa zapolni po posvetu predsednika stranke z demokratskimi guvernerji in kongresnim vodstvom.
Če se izprazni mesto na republikanski strani, pa lahko nacionalni odbor republikancev ponovno skliče nacionalno konvencijo ali pa sam izbere novega kandidata.
Ob tem CNN analitika opozarjata še na memorandum kongresne raziskovalne službe (ang. Congressional Research Service oz. CRS), v katerem je zapisano, da se v primeru, če je predsedniški kandidat tudi uradno potrjen na strankarski konvenciji, a se nato izkaže za nesposobnega za opravljanje predsedniške funkcije, skladno s 25. amandmajem ameriške ustave začasno na predsedniško mesto povzdigne aktualnega podpredsednika, o novem strankarskem kandidatu pa da se odloča znotraj posamezne stranke.
25. amandma namreč podpredsedniku ZDA in drugim članom izvršne veje oblasti omogoča, da predsednika razglasijo za nesposobnega opravljati svoje dolžnosti.
Po podatkih CRS pravila nobene stranke sicer ne določajo, da se v tem primeru na vrh liste povzpne aktualni protikandidat, čeprav bi bil to najverjetnejši scenarij.
Je že kdaj kdo zapustil predsedniško tekmo?
Po podatkih CRS je bil v zgodovini sodobne Amerike predsedniško tekmo prisiljen zapustili le demokrat Thomas F. Eagleton, ki je leta 1972 kandidiral za podpredsednika ZDA. Iz volilne tekme je moral izstopiti po konvenciji, saj je javnost izvedela, da se je v preteklosti zdravil zaradi duševnih motenj. V sodobnem času pa volilne tekme v ZDA ni bil prisiljen zapustiti še noben kandidat.
Senator George McGovern (L) in podpredsedniški kandidat Thomas F. Eagleton (D) (Foto: PROFIMEDIA)
Kaj se zgodi v primeru smrti izvoljenega predsednika?
V primeru, da bi bil uradno izvoljeni predsednik (ang. president elect), ki pa še ni uradno prevzel predsednikovanja ZDA, takoj po volitvah nezmožen za delo ali pa bi umrl, je zopet izjemnega pomena časovnica “neljubega” dogodka.
Skladno z ameriško ustavo se v glavnih mestih posameznih zveznih držav zberejo elektorji, ki glasujejo za novega predsednika. V poročilu CRS je za tak primer navedeno, da bi bilo smiselno, če bi izvoljeni podpredsednik preprosto prevzel vlogo izvoljenega predsednika, vendar je sama zakonodaja na tej točki v primeru izvoljenega predsednika, ki pa uradno še ni prevzel predsedniških poslov, dokaj nejasna.
20. amandma ameriške ustave sicer zapoveduje, da v primeru smrti izvoljenega predsednika njegovo mesto prevzame njegov protikandidat, torej aktualni izvoljeni podpredsednik. Kamala Harris bi tako denimo samodejno prevzela Bidnovo mesto, če bi ta odstopil za časa uradnega predsedniškega mandata.
Vendar pa ista pravila ne veljajo, če Biden od kandidature odstopi sam. Pravila demokratske stranke tako ne predvidevajo mehanizma, ki bi aktualni podpredsednici podelil prednost na odprti konvenciji.
Ob tem pa se poraja tudi vprašanje, kdaj točno posameznik postane novoizvoljeni predsednik. Je polno imenovan že po decembrskem srečanju elektorjev ali po srečanju kongresa, ki 6. januarja prešteje glasove volilnega kolegija?
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje