Menu Item
Po zgodovinskem umiku Joeja Bidna iz ameriške predsedniške tekme se ves svet sprašuje, kaj sledi zdaj. Kako bodo manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati izbrali svojega novega predsedniškega kandidata oziroma kandidatko? Kje se lahko še zaplete?
Številni, zlasti ameriški mediji, že nekaj mesecev pišejo o scenariju, kaj bi se zgodilo, če bi se sedanji predsednik ZDA Joe Biden umaknil iz predsedniške tekme. V zadnjih tednih, ko je imel med kampanjo vse več težav, neprepričljive nastope in nazadnje še zdravstvene probleme, so se tovrstni članki le še bolj množili.
Zdaj, ko se je to – tudi po vse močnejših znotrajstrankarskih pritiskih – zgodilo, pa po poročanju CNN “pregorevajo” telefonske linije med vodilnimi demokrati, ki naj bi se spraševali: “Kaj bomo pa zdaj?”.
Še nikoli doslej v zgodovini ZDA se namreč ni zgodilo, da bi predsedniški kandidat iz tekme izstopil tako blizu volitev, manj kot štiri mesece. Demokratska konvencija, na kateri bi bil Biden v primeru vztrajanja tudi uradno potrjen kot njihov predsedniški kandidat, se začne 19. avgusta.
Se bodo demokrati uspeli poenotiti ali sledi kaotična konvencija?
A kot pišejo ameriški mediji, je zdaj odprtih več vprašanj. Biden je na primarnih volitvah zbral podporo skoraj 3.900 demokratskih delegatov od skupno 4.000. Še vedno bi sicer lahko glasovali po svoji vesti, a bi najverjetneje izbrali Bidna, poroča Reuters. Zdaj jih je z odstopom razbremenil in lahko izberejo praktično katerega koli kandidata iz vrst demokratov.
Že v začetku avgusta je sicer možno, da delegati novega kandidata ali kandidatko izberejo virtualno, na srečanju na daljavo. A stranka se o tem še ni izjasnila. Številni mediji sicer opozarjajo, da obstaja možnost, da se še ne bodo uspeli poenotiti, čeprav je Biden takoj podprl svojo sedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Enako so že storili tudi nekateri najpomembnejši demokrati.
Kamala Harris je imela namreč kar nekaj težav pri svojem delu, prav tako v anketah ni ravno priljubljena, še piše Reuters. Ji je pa v zadnjih tednih že kazalo nekoliko bolje kot Bidnu, ki namerava na funkciji ostati vse do januarske predaje oblasti nasledniku ali naslednici.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi imela Harris tudi najboljši argument za prevzem volilne kampanje Bidna, tako pa bi lahko obdržala tudi zbrana sredstva. Če bi demokrati izbrali drugega kandidata, bi se namreč morali delu zbranega denarja odreči. Konec maja je bila Bidnova predsedniška kampanja vredna 91,6 milijona dolarjev.
Kandidira lahko vsak, ki zbere 300 podpisov delegatov
Če se ne bodo uspeli poenotiti o kandidatu, bi bila lahko demokratska konvencija med 19. in 22. avgustom popolnoma odprta. Takšne ni bilo že od leta 1952. Delegati lahko izbirajo katerega koli kandidata in se o tem pogajajo z vodstvom stranke, glasuje pa se nedoločeno število krogov – vse dokler en kandidat ne dobi navadne večine glasov.
Kandidira lahko vsak, ki zbere od 300 do 600 podpisov delegatov, kar pomeni, da bi se lahko v skrajnem primeru pomerilo celo 15 kandidatov – poleg okoli 4.000 “običajnih” delegatov imajo namreč demokrati še več kot 700 tako imenovanih super oziroma avtomatskih delegatov, ki pa se vključijo šele, če v prvem krogu nihče od kandidatov ne dobi večine. Podoben postopek je tudi za podpredsedniškega kandidata ali kandidatko.
A po prepričanju številnih ameriških medijev si demokrati takšne konvencije, ki bi bila lahko precej kaotična, ne želijo, sploh po enotno izraženi podpori republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu na njihovi konvenciji.
Poleg Kamale Harris se v medijih zaenkrat kot možni kandidati omenjajo še guverner Kalifornije Gavin Newsom, guverner Kentuckyja Andy Beshear, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer in guverner Illinoisa J. B. Pritzker.
Vsi so bili do zdaj Bidnovi podporniki in so pomagali v njegovi kampanji.
Preberite še našo analizo o Ameriki na razpotju, ki smo jo objavili danes v rubriki Poglobljeno: “Trump je ugrabil republikansko stranko”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!