62-letni moški iz Nemčije je bil proti covidu-19 cepljen kar 217-krat – na lastno željo in stroške. Njegov primer so pod drobnogled vzeli raziskovalci, ki so želeli ugotoviti, kako takšno število odmerkov vpliva na imunski sistem posameznika. Nenavaden primer so predstavili v znanstveni reviji The Lancet.
Raziskovalci nemške univerze FAU (nem. Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg) ter univerzitetne klinike Erlangen so nedavno zaključili raziskavo, v kateri so pod drobnogled vzeli starejšega moškega, ki je bil s cepivom proti covidu-19 cepljen več kot 200-krat. Kot piše na spletni strani univerze, so zanj izvedeli iz medijev, primer pa se jim je zdel tako zanimiv, da so z njim stopili v stik ter preučili, kakšne posledice ima tolikokratno cepljenje na imunski sistem.
Znanstveniki so sprva predvidevali, da bodo imunske celice, ko se bodo navadile na prisotnost antigenov, postale bistveno manj učinkovite. A med raziskavo se je izkazalo, da to pri omenjenem posamezniku ne drži. Imunski sistem moškega je namreč še vedno popolnoma funkcionalen, so zapisali raziskovalci.
“Nekatere imunske celice in protitelesa proti virusu SARS-CoV-2 so prisotni celo v precej večjih koncentracijah kot pri ljudeh, ki so prejeli le tri odmerke cepiva,” so še zapisali v poobjavi izsledkov raziskave, ki je bila v celoti objavljena v reviji Lancet Infectious Diseases.
Moški, ki so ga pregledali raziskovalci na FAU, trdi, da je prejel 217 odmerkov, zanje pa se je odločil iz “zasebnih razlogov”. Za 134 od teh cepljenj obstaja tudi uradna potrditev.
“Za njegov primer smo izvedeli iz medijev, nato smo stopili v stik z njim in ga povabili na različne preiskave v Erlangen. Za to je bil zelo zainteresiran,” je povedal dr. Kilian Schober z Inštituta za mikrobiologijo, imunologijo in higieno. Kot je dodal, so s sodelavci v prvi vrsti želeli ugotoviti, kakšne posledice bi imeli tolikokratni odmerki na imunski odziv posameznika.
Cepiva praviloma vsebujejo oslabljeno obliko patogena ali pa manjši del. Tega lahko celice cepljenega uporabijo, da te patogene sestavine same proizvedejo. Imunski sistem se tako nauči prepoznati pravi patogen v primeru kasnejše okužbe ter se hitreje in močneje odzove na prisotnost virusa. Kaj pa se zgodi, če je imunski sistem telesa (pre)pogosto izpostavljen določenemu antigenu?
“Obstajajo indikacije, da se nekatere vrste imunskih celic, znanih kot celice T, utrudijo, zaradi česar sproščajo manj provnetnih sporočilnih snovi,” je pojasnil Schober. To pa lahko vodi v oslabitev imunskega sistema, ki se ob prisotnosti virusa ne more več tako učinkovito boriti proti patogenu.
Študija, ki je temeljila na starejšem Nemcu, pa te teorije ni potrdila. “Moški je v zadnjih letih opravil različne krvne preiskave,” je pojasnil Schober. “Dovolil nam je, da ocenimo rezultate teh analiz. Prav tako pa smo lahko sami odvzeli vzorce krvi, ko je moški med raziskavo na lastno željo prejel dodatne odmerke cepiva. S temi vzorci smo lahko natančno določili, kako se imunski sistem odziva na cepljenje,” je dodal.
Moški prejel osem različnih cepiv proti covidu
Analize so pokazale, da ima posameznik veliko število celic T proti virusu SARS-CoV-2. Te delujejo kot telesu lastni vojaki, ki se borijo proti virusu. Moški jih je imel celo več kot kontrolna skupina ljudi, ki so prejeli tri odmerke cepiva. Raziskovalci pri teh celicah niso zaznali nobene utrujenosti, bile so podobno učinkovite kot tiste v kontrolni skupini, ki je prejela običajno število odmerkov.
“Na splošno nismo odkrili nobenih znakov šibkejšega imunskega odziva, prej nasprotno,” je pojasnila Katharina Kocher, ena od vodilnih avtoric študije. Poleg tega je tudi domnevni 217. odmerek, ki ga je moški prejel med samo raziskavo, še vedno dosegel želene učinke: število protiteles proti virusu SARS-CoV-2 se je po prejemu zadnjega odmerka cepiva znatno povečalo.
Nadaljnji testi so pokazali, da se tudi učinkovitost imunskega sistema proti drugim patogenom ni spremenila. Zato se zdi, da tolikšni odmerki niso škodovali imunskemu sistemu. “Naša testna oseba je bila cepljena s skupno osmimi različnimi cepivi, vključno z različnimi razpoložljivimi cepivi mRNK,” je še pojasnil Schober in zaključil, da se kljub tolikokratnemu cepljenju niso sprožili nobeni opazni neželeni učinki.
Ob tem znanstveniki še poudarjajo, da gre za osamljen primer in da rezultati ne zadostujejo za oblikovanje daljnosežnih zaključkov, kaj šele priporočil za širšo javnost. “Trenutne raziskave kažejo, da cepljenje s tremi odmerki skupaj z rednimi dopolnilnimi cepivi za ranljive skupine ostaja prednostni pristop. Nič ne kaže, da bi bilo potrebnih več cepiv,” so še zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje