Menu Item
V raziskavi, ki je preučevala prah v gospodinjstvih posameznih evropskih držav, so odkrili skoraj 200 pesticidov, od tega jih je bilo več kot 40 odstotkov zdravju izjemno škodljivih. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da bi morali regulatorji pri prepovedih ali omejevanju uporabe pesticidov upoštevati tudi "strupene koktajle" kemikalij.
V prahu, ki ga bolj ali manj pogosto brišemo z gospodinjskih aparatov in knjižnih polic, so raziskovalci našli skoraj dvesto pesticidov, izhaja iz raziskave, ki so jo nedavno objavili na platformi Science Direct, njen povzetek pa so objavili na britanskem Guardianu.
V preliminarni študiji – šlo je sicer za največjo tovrstno študijo doslej – so znanstveniki leta 2021 analizirali hišni prah v desetih evropskih državah in skupno zaznali 197 različnih pesticidov. Od tega naj bi več kot 40 odstotkov pesticidov imelo izrazito negativne učinke, vključno z vplivom na rakava obolenja in motenj hormonskega sistema.
Število pesticidov v posameznem domu se je gibalo med 25 in 121, pri čemer so bile koncentracije običajno višje v domovih kmetov, izsledke raziskave povzema Guardian.
Čevlji, mačke in psi
“Imamo veliko epidemioloških študij, ki kažejo, da so bolezni povezane z mešanicami pesticidov,” je za časnik pojasnil Paul Scheepers, profesor z Inštituta za biološke in okoljske znanosti Univerze Radboud. Ob tem je dodal, da večina pesticidov v domov vstopa prek obutve in hišnih ljubljenčkov, kot so psi in mačke. “Če si ne sezujemo čevljev pri vhodu, prinesemo s seboj veliko umazanije od zunaj. Tudi hišni ljubljenčki so vir onesnaženja,” je dejal Scheepers.
“Številne študije kažejo, da živali prinašajo določene onesnaževalce, vključno s pesticidi, iz zunanjega okolja. Druga skupina virov pa so potrošniški izdelki, ki jih vnašamo v domove … tudi vsi pesticidi, ki jih kupujemo za različne namene, predvsem preparati proti bolham in klopom za hišne ljubljenčke,” je še zaključil.
Čeprav so bile koncentracije posameznih pesticidov, ki so jih zaznali v prahu, nizke, bi lahko mešanice več deset kemikalij vplivale na zdravje in povečale izpostavljenost pesticidom, še posebej, če jih obenem pogosto zaužijemo tudi v večjih količinah z uživanjem sadja in zelenjave ter ob stiku s cvetjem.
Znanstveniki zato ob tem opozarjajo, da bi morali regulatorji pri prepovedih in omejevanju uporabe pesticidov tveganja ocenjevati tudi v kombinaciji z drugimi kemikalijami ter ne zgolj posamično, torej t. i. “koktajle kemikalij”. To bi moralo veljati tako za snovi, ki so že v uporabi, kot tudi tiste, ki še čakajo na odobritev.
“Ponovitev iste zgodbe”
V raziskavi so med drugim odkrili tudi, da je v okolju še vedno prisoten sintetični pesticid DDT, čeprav je bil v nekaterih državah prepovedan že leta 1972.
Ob tem so znanstveniki opozorili tudi na okoljsko obstojnost posameznih spojin. Gre predvsem za tako imenovane večne kemikalije oz. PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi), ki se razgrajujejo izjemno počasi ter so v okolju zelo obstojne. Slednje uporabljajo v številnih potrošniških izdelkih in industrijskih procesih, nekatere med njimi pa so povezane z resnimi boleznimi tako živali kot tudi ljudi.
Kot je še pojasnil Scheepers, se DDT kljub prepovedi zaradi obstojnosti še vedno kopiči v okolju, zdaj pa imamo podobno težavo tudi z večnimi kemikalijami. “Gre za ponovitev iste zgodbe,” je bil kritičen ter zaključil, da bomo v prihodnje verjetno naleteli na podobne težave tudi z drugimi obstojnimi kemikalijami.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v sodelovanju s sedmimi drugimi potrošniškimi organizacijami preizkusila več kot 200 izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. V skoraj tretjini izdelkov so odkrili prisotnost kemikalij iz skupine PFAS. Med odkritimi so bile tudi takšne, ki so v skladu s predpisi EU že prepovedane, poroča STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!