Kaj ultra bogati hranijo v enem najbolj varovanih zasebnih trezorjev v Evropi

Vhod v stavbo je vedno zaklenjen, stopnišče, ki vodi do sefov, pa straži vsaj en varnostnik. Za vstop v trezor, kjer so nameščeni napredni varnostni sistemi, so potrebni prstni odtis, skeniranje šarenice in elektronska kartica. Ne le eden od podatkov, za vstop morajo biti pravilni vsi trije.

Sean Hoey, direktor pet let starega objekta, ki ga upravlja podjetje IBV International Vaults, območje med dvojimi vrati in neprebojnim steklom, odpornim celo proti streljanju z avtomatsko puško AK-47, imenuje "man trap area", kar bi preprosto prevedli v past.

Na lokaciji je nameščena 24-urna videonadzorna oprema, ki jo spremljajo štiri nadzorne postaje (ena na lokaciji, tri zunanje), poleg tega pa so v tleh, stropih in stenah vgrajeni alarmni sistemi in detektorji poplav. "Če se tu karkoli premakne, nas je več, ki to takoj vemo," je povedal Hoey in dodal, da se prav nič nenavadnega ne more zgoditi, da o tem ne bi bili obveščeni. "Tudi če se ponoči zunaj prikaže lisica – mi vemo zanjo," pravi.

Zapleteni ključavniški mehanizmi in varnostni sistemi se morda komu zdijo pretirani, a so nujni za zaščito dragocenosti, ki jih hranijo v notranjosti. Po Hoeyjevih ocenah se skupna vrednost dragocenosti giblje med 40 in 60 milijoni funtov (približno 46 do 69 milijonov evrov).

Dragoceni predmeti

Ko pomislimo na trezor, si verjetno predstavljamo kupčke gotovine ali zlate palice. In dejansko se tudi gotovina in zlato skrivata v trezorjih IBV po vsem svetu, skupaj z drugimi prestižnimi predmeti, kot so umetnine in torbice znamk Hermes ter Chanel. Ena izmed luksuznih parfumskih hiš je za CNN povedala, da v trezorjih shranjujejo redke dišave, ki so jih razvili, ter dragocena darila, ki so jih prejeli od članov kraljevih družin.

A nekatere dragocenosti so precej bolj nenavadne. Tiste, ki so Hoeyja najbolj presenetile, nimajo velike denarne vrednosti, a so nenadomestljive. Gre za družinske dediščine, fotografije in predmete z nišno vrednostjo, kot so omejene izdaje Pokemon kart ali zbirateljske igrače. "Poznal sem nekoga, ki je shranjeval svinčene vojačke, drugi pa je hranil prvo izdajo neke knjige, ki jo je želel ohraniti v brezhibnem stanju," se spominja Hoey.

Imajo pa tudi primere, ko ljudje skrivajo stvari drug pred drugim – mož pred ženo ali obratno. "Nekateri shranijo stvari, za katere želijo, da ostanejo skrite – dokler ne umrejo," je povedal in naštel lastniške liste, oporoke in druge pravne dokumente.

Povedal je, da so njihove stranke zelo različne. "Imamo slavne osebe, športnike, tuje člane kraljevih družin, milijonarje in milijarderje. A tudi čisto običajne ljudi z običajnimi poklici," je povedal in dodal, da veliko strank prihaja iz tujine, saj ima Združeno kraljestvo velik mednarodni pretok obiskovalcev – med drugim iz Kitajske, Dubaja, Indije in ZDA.

Podjetje od strank ne zahteva, da razkrijejo, kaj shranjujejo v sefih, niti kakšna je denarna vrednost vsebine. A za pridobitev članstva morajo opraviti temeljito preverjanje in podpisati pogoje poslovanja, ki med drugim prepovedujejo shranjevanje prepovedanih snovi, kot so droge, opran denar ali predmeti, ki so prepovedani v mednarodni trgovini – na primer slonovina, pojasni Hoey.

A ker podjetje ne deluje pod enako strogim nadzorom kot banke, se pojavljajo vprašanja, ali s tem varno zatočišče nudi kriminalcem.

V ZDA je denimo leta 2021 FBI zaprl podjetje US Private Vaults, ki je nudilo anonimno hrambo dragocenosti, v njegovi podružnici v Beverly Hillsu pa zasegel več kot 86 milijonov dolarjev (72 milijonov evrov) gotovine in drugega premoženja, tudi droge. Podjetje je nato priznalo krivdo zarote in pranja denarja – a je nato leta 2024 ameriško prizivno sodišče razsodilo, da je bila racija protiustavna, saj preiskovalci niso imeli posameznih sodnih odredb za vsako od 1.400 sefnih omaric, ki so jih odprli. Hoey zagotavlja, da njihove stranke ravnajo zakonito.

So trezorji danes sploh še potrebni?

Nekateri se sprašujejo, ali so trezorji v času digitalizacije sploh še potrebni. Danes lahko pomembne dokumente, kot so oporoke ali zavarovalne police, varno shranjujemo v oblaku, zasebni trezorji pa tako marsikje izginjajo.

Največja ameriška banka JP Morgan Chase ne sprejema več novih strank za najem sefov, saj so stroški previsoki, nekatere druge banke pa so storitev povsem opustile. Po ocenah je danes na voljo za približno petino manj sefov kot pred šestimi leti.

A po mnenju strokovnjakov je potreba po trezorjih danes še večja. Zaradi rasti cen zlata in geopolitičnih tveganj se povpraševanje povečuje, saj fizične dragocenosti zahtevajo posebno varovanje. Kot poudarja direktor londonskega trezorja IBV Hoey, veliko ljudi ne zaupa lastnim vladam, zato iščejo stabilnejše okolje, ki ga po Hoeyjevih besedah ponuja Združeno kraljestvo.

Podjetje IBV International Vaults je svoj prvi trezor odprlo leta 2004 v Durbanu, danes pa ima več kot 40.000 članov po svetu in podružnice od Južne Afrike do Švice. Povprečna doba hrambe predmetov je tri do štiri leta, ob vsaki ponovni oddaji pa stranka dobi povsem novo ključavnico.

In za razliko od nekaterih bank ali drugih podjetij IBV ne hrani rezervnega ključa za nujne primere. Vsaki stranki izdelajo le en ključ, še pravi Hoey. "Če ga stranka izgubi, moramo poklicati specializiranega ključavničarja, ki mora ključavnico prevrtati. Nihče drug – niti mi – ne more dostopati do vsebine. Le stranka sama," je še povedal.