Menu Item
Po nedavni republikanski konvenciji, ko je Donald Trump tudi uradno postal kandidat republikancev za predsednika republike in po neuspelem poskusu atentata nanj številni analitiki in poznavalci ocenjujejo, da je Trumpova vrnitev v Belo hišo le še vprašanje mesecev. Kako bi se spremenil odnos ZDA do vojne v Ukrajini, če bo Trump res izvoljen?
Sprememba na čelu svetovne velesile bo vsekakor spremenila tudi potek vojne v Ukrajini, ki so jo ZDA pod administracijo predsednika Joeja Bidna brezpogojno podpirale. Tako finančno kot tudi z orožjem. A nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki se poteguje za svoj drugi mandat na čelu ZDA, je že na predvolilnih zborovanjih v začetku letošnjega leta večkrat poudaril, da ima sam načrt za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Šel je celo tako daleč, da je izjavil, da je prepričan, da lahko sam vojno konča v zgolj enem dnevu.
Trump sicer podrobnosti, na kak način bi sam končal vojno med Rusijo in Ukrajino, ni želel podrobneje komentirati, po navedbah nekaterih ameriških medijev naj bi nekdanji ameriški predsednik skušal prepričati Kijev, naj odstopi Rusiji nekaj svojega ozemlja na področju Krima in Donbasa.
ZDA so sicer najpomembnejša zaveznica Ukrajine v vojni. Od začetka ruske invazije februarja 2022 so ZDA Ukrajini zagotovile že več kot deset milijard dolarjev vojaške pomoči.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v začetku tega tedna dejal, da bo sam s Trumpom, če bo ta ponovno izvoljen, sodeloval in da ga ni strah tega sodelovanja. Kot poroča bruseljski Politico, je Zelenski dodal še, da čeprav je med ameriški republikanci več takšnih, ki se nagibajo skrajno desno, še vedno tudi v tej stranki prevladujejo tisti, ki podpirajo Ukrajino.
Trump je Zelenskemu v petkovem pogovoru po telefonu obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah končal vojno, zavzel pa se bo tudi, da med Rusijo in Ukrajino pride do pogajanj, ki bi vodila do miru.
“Cenim predsednika Zelenskega, da se je oglasil, saj bom kot vaš naslednji predsednik ZDA svetu prinesel mir in končal vojno, ki je zahtevala ogromno življenj in uničila nešteto nedolžnih družin. Obe strani bosta lahko stopili skupaj in se pogajali o dogovoru, ki bo končal nasilje in odprl pot k blaginji,” je Trump zapisal na svojem družbenem mediju Truth Social.
Zelenski je medtem Trumpu čestital za že tretjo republikansko predsedniško nominacijo in mu zaželel vse dobro po nedavnem poskusu atentata. “S Trumpom sva se dogovorila, da bova na osebnem srečanju razpravljala o tem, s katerimi ukrepi lahko mir postane pravičen in resnično trajen,” je dejal Zelenski.
Ob tem je opozoril na pomembnost ameriške podpore za zaščito svobode in neodvisnosti ukrajinskega naroda. “Ukrajina bo vedno hvaležna ZDA za pomoč pri krepitvi naših zmogljivosti, da se upremo ruskemu terorju,” je še zapisal na omrežju X.
Po nedavnem srečanju s Trumpom je madžarski premier Viktor Orban dejal, da ima nekdanji ameriški predsednik pripravljen načrt, v katerem naj bi predlagal mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino.
Udovič: ZDA se bodo umaknile iz te vojne
Po mnenju profesorja z ljubljanske fakultete za družbene vede Boštjana Udoviča se bo Donald Trump skoraj zagotovo angažiral glede vojne v Ukrajini. Ne strinja se z oceno, da bi Trump lahko bil mirovni posrednik med sprtima stranema oziroma da bi njegova administracija vodila dolgotrajna mirovna pogajanja.
“Menim, da bo Trump dal na mizo neki predlog, ki bo kratek in jedrnat, kako naj se vojna zaključi. In če se ne Ukrajina ne Rusija ne bosta strinjali s predlogom, bo verjetno potegnil kakšne poteze, ki bodo relevantne za ZDA,” ocenjuje Udovič.
Večjo verjetnost vidi v tem, da bi se lahko ZDA iz te vojne na tak ali drugačni način umaknile, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz nagovorov na nedavni republikanski konvenciji. Na vprašanje, kakšen umik je imel v mislih in ali to pomeni tudi prekinitev dobave orožja ZDA Ukrajini, je Udovič odgovoril, da bi se zelo verjetno zmanjšala dobava orožja, ne bi se popolnoma prekinila. To pripisuje tudi interesom ameriške orožarske industrije, bi se pa lahko po njegovem mnenju zmanjšalo financiranje dobave orožja in nasploh zmanjšanje finančnih sredstev, ki jih ZDA namenjajo Ukrajini.
“Če se bodo ZDA na tak ali drugačni način umaknile iz te vojne, bo to pomenilo, da bo Evropska unija v tej zadevi ostala sama. Tako bi morala EU že zdaj sprejeti nekatere aktivnosti in ne bi smela zgolj čakati na Trumpovo izvolitev. Ali bo njegova izvolitev pomenila konec vojne, pa je druga zgodba, sam pa menim, da se bodo ZDA na neki način umaknile iz te vojne,” razmišlja Boštjan Udovič.
A s Trumpovo vrnitvijo v Belo hišo se bodo zagotovo spremenili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Udovič sicer pravi, da odnosi med Washingtonom in Moskvo nihajo že zadnjih 100 let, tako da ni povsem jasno, kako bo njegova izvolitev vplivala na odnose s Kremljem in predsednikom Vladimirjem Putinom.
“Trump se bo z Rusijo vsekakor ukvarjal, čeprav se bo bolj verjetno osredotočal na Kitajsko in pacifiško regijo. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri bo ukvarjanje z Rusijo prepustil EU. Morda bo Rusija zanj v tem mandatu sekundarnega pomena,” pravi profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Ob tem pa ocenjuje, da bo kritiko do Kitajske iz svojega prvega mandata prenesel tudi na drugi mandat, lahko pa bi retoriko s Pekingom celo zaostril.
“Donald Trump Kitajsko vidi kot največjega rivala, tako da bo vodil neke vrste ’transakcijski’ odnos do nje. Tudi govori iz konvencije republikancev kažejo na to, da otoplitve odnosov ni mogoče pričakovati,” je dejal.
Dodal pa je, da se lahko zgodi, da EU tokrat ne bo sledila ZDA v odnosu do Kitajske, kot se je to zgodilo v času Trumpovega prvega mandata. EU bi lahko po njegovi oceni postavila svoje interese pred interese ZDA.
V zadnjih tednih se močno špekulira, ali bo demokratska stranka vztrajala pri tem, da bo aktualni predsednik Joe Biden tudi dejansko nominiran za kandidata stranke na predsedniških volitvah.
V preteklosti je sicer veljalo nepisano pravilo, da stranka vedno podpre aktualnega predsednika, ki se želi potegovati še za svoj drugi mandat, a se zaradi njegove starosti in zdravstvenega stanja pojavljajo tudi že pozivi, naj sam dobro premisli, ali se želi res še enkrat podati v predsedniško tekmo. Sam sicer ne obupuje in sporoča: “Skušali bomo zmagati!”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje