Kako Iran z umetno inteligenco vodi informacijsko vojno proti ZDA

Napoved ameriško-izraelskih napadov na Iran, ki jo je Donald Trump 28. februarja objavil v videoposnetku na družbenih omrežjih, ni zanetila le vojne na Bližnjem vzhodu, temveč se je razvnela tudi informacijska vojna na spletu, kjer se po opozorilih analitikov vse pogosteje širijo lažne novice, ustvarjene z umetno inteligenco, poroča France24.

Študija univerze Clemson v Južni Karolini je pokazala, da je v 24 urah po začetku napadov več deset profilov na družbenih omrežjih, povezanih z iransko revolucionarno gardo (IRGC), začelo objavljati propagandne vsebine o vojni, pri čemer so nekatere dosegle milijonsko občinstvo.

Kot poroča France24, med najbolj gledanimi vsebinami izstopajo z umetno inteligenco ustvarjeni posnetki, ki se norčujejo iz Trumpa in so oblikovani po vzoru zahodne popkulture, denimo LEGO filmov ali Telebajskov, ter posnetki in fotografije, ki naj bi prikazovali uničenje po iranskih napadih v Izraelu in zalivskih državah.

"Propaganda vključuje meme in risanke, ki niso namenjeni temu, da bi jih dojemali kot resnične, vendar so zelo učinkoviti pri širjenju političnih sporočil," je za France24 dejal Darren Linvill z univerze Clemson. "Deepfake posnetki prikazujejo različico resničnosti, ki deluje prepričljivo in pogosto predstavljajo Iran kot uspešnejšega v konfliktu. Oboje se hitro širi med občinstvom, ki je kritično do vojne in dovzetno za takšna sporočila."

Izkoriščanje političnih delitev na Zahodu

Računi, zajeti v študiji univerze Clemson, so bili že prej uporabljeni v iranskih vplivnih operacijah, usmerjenih v izkoriščanje političnih delitev na Zahodu. Z začetkom vojne pa so hitro spremenili vsebine v vojno propagando na platformah, kot so X, Instagram in Bluesky, kar kaže na prilagoditev strategije Irana.

Pri širjenju sporočil se Iran opira tako na državne medije kot na posredniške akterje, s čimer cilja predvsem na ameriško javnost. Kot je za France24 pojasnil raziskovalec Darren Linvill, želi iranski režim s tem omajati podporo Donaldu Trumpu in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kar bi lahko vplivalo tudi na potek vojne.

Za takšna sporočila v ZDA pa obstaja dovzetno okolje, saj naj bi po javnomnenjskih anketah iz sredine marca 59 odstotkov vprašanih Američanov nasprotovalo vojaškim napadom na Iran, 78 odstotkov pa jih zavrača napotitev kopenskih sil.

Kot je za France24 opozorila Tine Munk z univerze Nottingham Trent, se predvsem videoposnetki, ustvarjeni z umetno inteligenco, hitro širijo po spletu in nagovarjajo že obstoječa čustva ljudi. Po njenih besedah so tovrstni posnetki zelo uspešni, saj omogočajo preprosto posredovanje kompleksnih idej prek vizualnih zgodb in prepoznavnih kulturnih referenc.

Hkrati se po spletu širijo tudi fotografije in posnetki, ki naj bi prikazovali dogajanje na terenu in jih je težje prepoznati kot lažne. Analitik Tal Hagin za France24 opozarja, da na družbenem omrežju X kroži na stotine takšnih primerov, vse od starih posnetkov do vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, ki jih predstavljajo kot aktualne napade. Po njegovih besedah je ta strategija učinkovita, ker temelji na resničnem dogodku, ki mu nato dodajo vrsto lažnih informacij.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo tudi na pomanjkljivo ukrepanje družbenih omrežij. Kot je za France24 dejala Melanie Smith z inštituta za strateški dialog, lažne vsebine pogosto dosežejo milijonsko občinstvo, še preden se ugotovi, da so ustvarjene z umetno inteligenco in so ustrezno označene.

Informacijska praznina

Trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu pa ni prvi, v katerem se viralni posnetki in memi uporabljajo kot orožje. Podobne taktike so bile že del ukrajinskega odpora proti ruskim dezinformacijam. Nova pa je razsežnost uporabe umetne inteligence za ustvarjanje propagande.

"To je prvi konflikt, kjer res vidimo, da se vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, namensko uporabljajo za ustvarjanje kaosa in zmede o tem, kaj se dejansko dogaja na terenu," je za France24 dejala Smith.

Zmedo dodatno poglabljajo tudi omejitve pri dostopu do informacij. V Izraelu so vojni cenzorji prepovedali deljenje občutljivih informacij, kot je denimo lokacija prestreženih raket, Iran pa je onemogočil dostop do interneta. Po besedah Smith to ustvarja "veliko informacijsko praznino", ki jo hitro zapolnijo propagandne in umetno ustvarjene vsebine.

Donald Trump je Iran obtožil, da z umetno inteligenco širi lažne novice, čeprav je tudi Bela hiša objavila posnetke, ki združujejo resnične posnetke napadov z izseki iz filmov in videoiger.