Menu Item
Nemčija uvaja nadzor na vseh kopenskih mejah. Še zdaleč pa to ni edina država schengna, ki je uvedla mejni nadzor. Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije, a koliko ga je še ostalo?
Schengensko območje ali na kratko schengen je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije. Je eden izmed stebrov evropskega povezovanja in sodelovanja ter naj bi bilo največje območje prostega gibanja na svetu, piše na uradnih spletnih straneh EU. Toda koliko schengna je še ostalo?
Včeraj je odjeknila novica, da bo Nemčija 16. septembra uvedla nadzor na kopenskih mejah in tako še bolj omejila število ljudi, ki v državo vstopajo brez vizumov. Razlog za tako odločitev je več napadov, ki so se zgodili v zadnjih tednih, tudi v Sollingenu, kjer je sirski prosilec za azil z nožem ubil tri ljudi, več pa ranil. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je pojasnila, da bodo s tem ukrepom poleg omejevanja nedovoljenih migracij tudi zaščitili notranjo varnost pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal.
“Uvedba nadzora na vseh nemških kopenskih mejah je nesprejemljiva,” je danes v odzivu poudaril poljski premier Donald Tusk. Po njegovih besedah to pomeni konec delovanja schengenskega območja. “Poljska ne potrebuje poostrenega nadzora na naši meji, temveč večjo vključenost držav, kot je Nemčija, v varovanje in zaščito zunanjih meja EU,” je dejal Tusk in napovedal, da bo poljska vlada države, na katere bo vplivala odločitev nemške vlade, pozvala k nujnim posvetovanjem o nadaljnjih korakih v okviru EU.
Ne gre sicer za popolno novost. Nemčija namreč že od leta 2015 izvaja nadzor na meji z Avstrijo, prav tako so lani obnovili “začasni” nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico, da bi preprečil pritok nezakonitih migracij v Nemčijo. Čeprav je nadzor na mejah začasen, ga je Berlin doslej že večkrat podaljšal. Trenutno velja do 15. decembra letos. Nadzor bo torej 16. septembra uveden še na mejah s Francijo, Luksemburgom, Belgijo, Nizozemsko in Dansko.
Še zdaleč pa ni Nemčija edina država v schengenskem prostoru, ki pregleduje potnike na mejah z drugimi državami članicami EU.
Schengensko območje vključuje vse države EU razen Irske in Cipra, pa tudi Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico. San Marino in Vatikan sta zaradi umeščenosti znotraj italijanskega polotoka de facto članici schengna, čeprav uradno nista.
Katere države, poleg Nemčije, so uvedle nadzor?
Seznam so sestavili pri Euronewsu.
Mejni varnostni nadzor so okrepile Danska, Norveška in Švedska. Omejitve so uvedli 12. maja, predvidoma bodo veljale do 11. novembra.
Norveška okrepljeno nadzoruje vsa pristanišča, ki imajo povezave z državami schengenskega območja. Kot glavne razloge za ukrepe je Oslo navedlo “povečane grožnje kritični infrastrukturi in ruske obveščevalne operacije, ki ogrožajo norveški izvoz plina ali vojaško podporo Ukrajini”.
Danci bodo intenzivneje nadzirali predvsem dansko-nemško kopensko mejo in danska pristanišča, ki imajo trajektno povezavo z Nemčijo. V Köbenhavnu pravijo, da so zaskrbljeni zaradi “terorističnih groženj v povezavi s konfliktom med Izraelom in militantnimi skupinami v Gazi ter skrunitev Korana leta 2023, zaradi katerih je Danska ponovno postala prednostna tarča militantnih islamističnih skupin”.
Švedska oblasti kot razlog za zaostritev navajajo napad Hamasa na Izrael in izraelsko ofenzivo v Gazi, ki sta povečala napetosti na Švedskem in v drugih državah članicah, povečano tveganje resnega nasilja in napadov, motiviranih z antisemitizmom ter resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti.
Kontrole na vseh notranjih mejah je 1. maja uvedla tudi Francija. Predvidoma bodo ostale do 31. oktobra. Razlogi za odločitev Pariza so “stalni migracijski pritisk na zunanjih schengenskih mejah” in “znaten porast nedovoljenih prehodov, zlasti iz Turčije in severne Afrike”, pa tudi “pritiski na sprejemni sistem” in “okrepljene teroristične grožnje”.
Ukrep so uveljavili tudi zaradi olimpijskih in paraolimpijskih iger, ki so v Francijo privabile milijone ljudi.
Italija je okrepila varovanje meja zaradi italijanskega predsedovanja skupini G7 in nevarnosti teroristične dejavnosti, “povezane s pretresi na Bližnjem vzhodu in morebitno nevarnostjo teroristične infiltracije v nedovoljenih migracijskih tokovih”. Tako naj bi bilo predvidoma do 18. decembra.
Avstrija je ponovno uvedla kontrolo na meji s Češko do 15. oktobra ter s Slovenijo in Madžarsko do 11. novembra. Podobno kot v Nemčiji je bila odločitev sprejeta za zajezitev nedovoljenih migracij in zmanjšanje pritiska na azilni sistem ter za zaustavitev terorističnih groženj z Bližnjega vzhoda po vojni med Izraelom in Hamasom. Med razlogi so tudi vohunske dejavnosti ob ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi kibernetske goljufije, poroča Euronews.
Seveda pa meje nadzira tudi Slovenija. Pred poletjem je podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Za novo podaljšanje nadzora se je Slovenija odločila, potem ko je Italija napovedala šestmesečno podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo.
Med slovenskimi razlogi za podaljšanje Euronews navaja “povečanje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, agresijo Rusije v Ukrajini, organizirani kriminal in splošne teroristične grožnje”. Nadzor bo predvidoma ostal do 21. decembra.
Prostor prostega gibanja ljudi, dobrin in kapitala, poznan kot schengen, je med najbolj opaznimi dosežki evropske integracije, se je rada pohvalila EU. V Bruslju so sicer danes potrdili, da so prejeli obvestilo nemških oblasti in ga preučujejo. Ponovili pa so stališče, da mora biti to nujen in sorazmeren ukrep.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje