Kako Rusija novači različne skrajne skupine po Nemčiji za destabilizacijo družbe

Približno mesec dni po terorističnem napadu skrajne islamistične skupine Hamas na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih skoraj 1.200 ljudi, več kot 250 pa jih je bilo ugrabljenih, so se na ulicah Pariza na zidovih stavb pojavile modre Davidove zvezde. Sprva so pariške oblasti domnevale, da gre za antisemitske napade, a je preiskava pozneje pokazala, da gre za del ruske dezinformacijske kampanje.

Davidove zvezde naj bi risala dva moldavska para, za dejanja pa sta prejela manjše plačilo in navodila nekoga iz tujine. Oblasti so po zaslišanju ugotovile, da namen akcije ni bil antisemitizem, temveč ustvarjanje zmede med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ruske oblasti tudi v Nemčiji najemajo ljudi, da v imenu tujih akterjev izvajajo manjše sabotaže in vohunske dejavnosti, poroča portal Euronews. Nemški obveščevalci in kriminalisti so prepričani, da za novačenjem t. i. agentov nižjega ranga stoji Kremelj.

Do novačenja pogosto pride prek družbenih omrežij z namenom opravljanja manjših opravil, kot je risanje grafitov, fotografiranje kritične ali vojaške infrastrukture in ostale dejavnosti.

"Včasih jih novačijo iz ideoloških razlogov. Zato moramo najprej preveriti, ali so v kakšnih družbenih skupinah in ali so že radikalizirani," je za Euronews dejal Dietmar Pichler, avstrijski strokovnjak za širjenje dezinformacij. Politična pripadnost teh ljudi ni bistvena, saj Rusija podpira "vsa skrajna gibanja v Nemčiji in tudi drugod po Evropi", je dodal strokovnjak za terorizem Hans Jakob Schindler.

Za Moskvo tako ni pomembno, ali gre za levičarske, desničarske ali islamistične skupine – ključno je to, ali so pripravljeni sodelovati pri povzročanju kaosa v lastni državi. Kot je dejal Schindler, povzročanje neposredne škode ni med ključnimi nalogami za ruske oblasti, temveč da preko mreže teh ljudi vodijo hibridno vojno, ki spodkopava družbeno enotnost in ustvarja občutek negotovosti.

Predsednik nemške notranje obveščevalne službe Sinan Selen je nedavno dejal, da ruska prizadevanja niso omejena zgolj na posameznike ali pa politične stranke. Ob tem je dodal, da so prizadevanja Moskve še posebej intenzivna na obeh skrajnih političnih polih. "Trudijo se navezovati stike tako na levi kot na desni strani, saj upajo, da bodo poskusi obrodili sadove," je dodal.

Raziskovalec ekstremizma Johannes Kieß je za Euronews povedal, da imajo številne skrajne skupine ideološke povezave z Rusijo. "Še vedno obstajajo skrajno desne struje s protislovanskimi pogledi, kot jih je imel nacizem," je dejal.

Vendar pa se je t. i. nova desnica v zadnjih desetletjih preusmerila od klasične rasne teorije k etnopluralizmu. In prav med temi skupinami je Rusija našla hvaležno občinstvo.

Etnopluralisti verjamejo, da mora imeti vsak "etnični ali kulturni kolektiv" svoj prostor in identiteto ter da naj bi različne skupine živele ločeno in tako ohranile svojo "kulturno čistost".

V svojem raziskovanju skrajne desnice in drugih protidemokratičnih gibanj je Kieß večkrat naletel na povezave z Rusijo.

Te povezave po njegovem niso dovolj močne, da bi lahko rekli, da katera koli stranka ali skupina deluje po navodilih Moskve, vendar so interesi in cilji pogosto usklajeni.

Izstopajoč primer je stranka Freie Sachsen. "Dobro je znano, da ima vodja stranke dolgoletne povezave z Rusijo. Tam je študiral, redno potoval tja, ohranjal stike in celo zastopal ruska podjetja kot pravnik v Nemčiji. Ni pa dokazano, da bi prejel ruski denar za ustanovitev stranke," je ocenil Kieß.

Po Kießovih besedah gre tudi za ideološko nasprotovanje modernosti – zavračanje sodobne družbe in vsega, kar jo predstavlja, od feminizma do liberalne demokracije. V tem pogledu je Rusija predstavljena kot "protiutež sodobnemu Zahodu in ZDA".

Levičarske skrajne skupine po drugi strani zavračajo NATO in ZDA zaradi drugih razlogov – kot "imperialistični sili", odgovorni – skupaj s kapitalizmom – za globalne neenakosti.

Za mnoge skrajneže je tako Rusija postala naravna alternativa. "Tudi neonacisti izražajo solidarnost s Palestino in trdijo, da ima palestinski narod pravico do samoodločbe – v skladu z njihovo etnopluralistično miselnostjo," pravi Kieß.

"Deloma gre za provokacijo – poskus maščevanja levici – a kaže tudi jasno sovraštvo do Izraela kot judovske države. Te ideje se zelo hitro prepletajo."

Primer tega je medijska platforma Redfish, ki se je predstavljala kot levičarska novinarska iniciativa. Po raziskavi Vice iz marca 2022 pa je šlo dejansko za propagandni projekt Kremlja, ki je deloval kot podružnica državnega ruskega podjetja Ruptly.

Redfish je ciljal na levičarsko in progresivno občinstvo ter resnične teme, kot sta rasizem in kolonializem, uporabila kot orodje za širjenje proruskih narativov v bolj verodostojni preobleki. Leta 2023 je platforma sporočila, da mora zapreti vrata, a je hitro nastal njen naslednik – Red.

Nemško zunanje ministrstvo je junija potrdilo, da Rusija znova uporablja ta novi medij kot del dezinformacijske kampanje, usmerjene v razdvajanje nemške družbe.

Na svoji spletni strani je Red objavil izjavo, v kateri kritizira svojo ukinitev in zanika, da bi bil nadaljevanje projekta Redfish ali da bi spodbujal propalestinske proteste v Nemčiji.

Namesto tega se opisuje kot "neodvisna, antikolonialna platforma, ki poroča v podporo Palestini in proti imperializmu".

"Na koncu imata skrajna levica in skrajna desnica pogosto skupen miselni okvir, torej delitev med 'ljudstvom' in 'elitami'. Takšen populistični način razmišljanja vsebuje elemente, ki so po svoji strukturi zelo podobni antisemitizmu," pojasnjuje raziskovalec Kieß.

Ta preplet političnih gibanj s proruskimi simpatijami je zelo dovzeten za propagando Kremlja – in je del širše ruske strategije hibridne vojne. Tako je Moskvi uspelo Zahod sistematično destabilizirati z vrsto majhnih, a vztrajnih provokacij.