
Danes na obisk k ameriškemu predsedniku Trumpu prihaja ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski. CNN analizira dogajanje preteklih dni in taktike, ki so jih ubrali evropski voditelji, da bi se prikupili Trumpu.
V svetu Donalda Trumpa se stvari hitro spreminjajo, piše CNN v analizi z naslovom, ki namiguje na Trumpovo knjigo iz leta 1987 Umetnost posla (The Art of the Deal).
Pred nekaj dnevi je ameriški predsednik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zmotno označil za “diktatorja”, ki je začel rusko vojno v Ukrajini in ki da v rokah nima nobenih kart.
Toda danes, v petek, bo ukrajinskega vojnega junaka pričakala polna Bela hiša. “Imela bova zelo dober sestanek. … Res se bova razumela. OK. Zelo se spoštujeva. Zelo ga spoštujem,” je v četrtek dejal Trump.
Zelenski je doživel razodetje.
Prejšnji teden je Trumpa obtožil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina popeljal iz izolacije, potem ko so ZDA poslale svoje uradnike na mirovna pogajanja v Savdsko Arabijo brez Ukrajine. In opozoril, da ameriški predsednik živi v “prostoru dezinformacij”.
Toda Zelenski se je naučil nujne lekcije: prepusti zmago Trumpu.
Ukrajinski predsednik je odpotoval v Washington, da bi podpisal sporazum, ki ZDA omogoča izkoriščanje redkih rudnin v Ukrajini. Prvi osnutek dogovora je bil zelo podoben plenjenju v kolonialnem slogu, ki je bil vsiljen obupanemu narodu. Zelenski ga ni hotel podpisati in je opozoril, da ne more razprodati bogastva svojega naroda. Trump pa je trdil, da bi tako lahko zaslužil pol bilijona dolarjev in poplačal ameriške davkoplačevalce, ki so finančno in vojaško reševali Ukrajino po ruski invaziji.
Najnovejša različica dogovora se zdi veliko manj obremenjujoča za Ukrajino, ki se je lani z ZDA začela pogovarjati o uporabi svojih zalog rudnin za financiranje obnove opustošenih mest in infrastrukture. Govori o skupnem skladu za obnovo, ne omenja pa Trumpove začetne zahteve o rudninah v vrednosti 500 milijard dolarjev – to je bila popolna metafora za Trumpovo vizijo zunanje politike, ki svet vidi kot nepremičninski posel.
Morda. Toda tudi če je Zelenskemu uspelo iz dogovora izbrisati dele, ki bi najbolj kaznovali Ukrajino, v resnici ni imel veliko izbire. Ukrajinski predsednik se poskuša vrniti v mirovna pogajanja. Prvi obisk Zelenskega pri Trumpu po njegovi ponovni izvolitvi bo morda umiril strahove o razprodaji Ukrajine. Skriva pa tudi možnosti za dolgoročne odnose med državama, kar se je še pred nekaj dnevi zdelo malo verjetno.
Zelenski sporazum načrtuje le kot okvir za prihodnje dogovore – predvsem zato, ker poskuša rudno bogastvo Ukrajine izkoristiti, da bi dobil varnostna zagotovila ZDA v prihodnje, ki jih vidi kot ključna za preživetje morebitnega mirovnega sporazuma.
Zakaj torej otoplitev odnosov?
Trump je nekaj o tem namignil v začetku tega tedna med srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. “Sklepam posle. Vse moje življenje so posli,” je dejal Trump.
Samo zato, ker se zdi, da dogovor o redkih rudninah z Ukrajino verjetno ne bo izpolnil Trumpovih pričakovanj, to ne pomeni, da ga ne bo tržil kot izjemno zmago zase in za Američane. “Podpisali bomo sporazum, ki bo zelo velik sporazum,” je dejal v sredo.
Trumpova vnema za sklenitev dogovora ga je privedla celo do tega, da je prikladno pozabil na svojo prejšnjo trditev, da je Zelenski – do katerega goji zamero, ker je bil na drugi strani pogovora, ki je v Trumpovem prvem mandatu privedel do ustavne obtožbe – diktator.
“Ali sem to rekel? Ne morem verjeti, da sem to rekel. Naslednje vprašanje?” je dejal Trump v četrtek v ovalni pisarni in se ob tem namuznil.
Trump vztraja, da zaupa Putinu
V odnosih med Zelenskim in Trumpom se je v zadnjih dneh morda marsikaj spremenilo.
Med Trumpom in Putinom pa se ni spremenilo nič. Ko je v četrtek Trump spet izrazil popolno zaupanje v ruskega voditelja, je to sprožilo alarme glede tega, kakšen dogovor bi lahko skušal skleniti z Rusijo.
“Mislim, da bo držal besedo. Govoril sem z njim, poznam ga že dolgo, veš?” je Trump dejal v ovalni pisarni v družbi britanskega premierja Keira Starmerja. “Ne verjamem, da bo prekršil dano besedo. Mislim, da se ne bo vrnil, potem ko bomo sklenili dogovor.”
Obstaja argument, da je Trump edini od zahodnih voditeljev, ki bi lahko spravil Putina za mizo in končal vojno, ki je terjala uničujoč davek med civilisti, uničila velika območja Ukrajine in pretresla svet. Če bo ameriški predsednik zagotovil pravičen in trajen mir, si bo zaslužil Nobelovo nagrado, po kateri hrepeni.
Toda med ameriškimi zavezniki v Evropi obstaja očiten strah, da se bo Trump zadovoljil s kakršnimkoli dogovorom z ruskim voditeljem in potrdil Putinovo lastništvo okoli petine nezakonito osvojenega ozemlja Ukrajine, pripravil teren za še hujšo vojno v prihodnosti in zapeljal Putina, da bi ta poskusil odgrizniti še en kos Evrope – morda baltske države.
Tako Starmer kot Macron sta ta teden pred Trumpom ostro poudarjala svoja stališča.
“Narediti moramo tako, da bo prav,” je Starmer dejal na četrtkovi novinarski konferenci s Trumpom. “V Združenem kraljestvu obstaja znan slogan iz časa po drugi svetovni vojni, ki pravi, da si moramo izboriti mir. To je tisto, kar moramo storiti zdaj. To ne sme biti mir, ki bi nagradil agresorja ali spodbudil režime, kot je iranski.”
Macron je poskušal prepričati Trumpa, da s Putinom ni mogoče skleniti dogovora, pri čemer je podoživljal svoje frustracije iz časa pred rusko invazijo. “S Putinom sem imel več pogovorov, zlasti v začetku leta 2022, večkrat, sedem ur s predsednikom Putinom. Petnajst dni pred začetkom napada je vse zanikal,” je dejal Macron.
Ni razloga, da bi Trump verjel v Putinovo dobro vero. Zadnjih pet ameriških administracij je poskušalo ponastaviti odnose z Rusijo in njenim močnim voditeljem. Noben poskus ni uspel. In Putin je večkrat prelomil svojo besedo – nazadnje, ko je zanikal, da bi imel kakršenkoli načrt za invazijo na Ukrajino, nato pa napadel.
Trumpova pripravljenost, da ruskemu predsedniku verjame na besedo – in možnost, da bi lahko prišlo le do pomiritve, namesto do trdnega, trajnega mirovnega sporazuma – skrbi mnoge nekdanje visoke uradnike.

“Mislim, da je to pomembno za predsednika, in razumem, da poskuša spraviti Putina za mizo. Vendar mora vedeti, da Putin ni vreden zaupanja in da je treba vse, kar naredi, preveriti,” je za CNN povedal nekdanji direktor Cie in obrambni minister Leon Panetta.
“Niti malo mu ne bi zaupal,” pa je menil upokojeni admiral ameriške mornarice in nekdanji visoki poveljnik Nata James Stavridis. Dodal je, da zgodovina dokaz, zakaj lahko le varnostna zagotovila ZDA zagotovijo mirovni dogovor.
“Povejte Putinu, da bo ‘dan, ko boste ponovno napadli, dan, ko bomo Ukrajino pripeljali v Nato’ ali pa, da se bodo na ‘dan, ko boste ponovno napadli, ameriške enote v Ukrajini pridružile francoskim in britanskim enotam’,” je Trumpu glede pogovora s Putinom, ki bi se lahko odvil v naslednjih nekaj tednih, svetoval Stavridis.
Trump morda prisluhne takšnim stališčem – toda glede na njegovo nestanovitnost in nedoslednost je to pogosto težko zares vedeti.
“Zaupaj in preveri, recimo temu tako,” je Trump dejal v četrtek. “Poznam veliko ljudi, za katere bi rekli, da ni možnosti, da bi vas kdaj prevarali, pa so najslabši ljudje na svetu. In poznam druge, za katere bi zagotovil, da te bodo prevarali, in veš kaj? So 100-odstotno častni. Torej nikoli ne veš, kaj dobiš.”

Starmerjevo laskanje
Starmerjev obisk je bil primer predstave, ki so jo evropski voditelji prisiljeni uprizoriti, da bi se približali predsedniku, ki grozi, da bo porušil 80 let star mednarodni liberalni red, ki je v veljavi od konca druge svetovne vojne.
Premier, discipliniran in zadržan nekdanji odvetnik, ni znan po političnem teatru. Toda poskrbel je za odlično predstavo, ko je v ovalni pisarni iz žepa potegnil pismo kralja Karla III., v katerem je Trumpa povabil na državniški obisk.
“Odgovor je pritrdilen. Vaša država je fantastična država,” je dejal navdušen predsednik in pohvalil kralja, sina pokojne kraljice Elizabete II., ki je leta 2017 na državniškem obisku gostila Trumpa. “Je velik gospod. Velik, velik gospod. Oh,” je rekel Trump, medtem ko je v rokah držal pismo. “To je lep podpis, kajne? In on je krasen človek, čudovit človek.”
Starmer je Trumpu popihal na dušo z enim najbolj odkritih poskusov tujih voditeljev, ki bi radi laskali predsednikovemu egu. “Gre za povabilo na drugi državniški obisk. To je res nekaj posebnega. To se še nikoli ni zgodilo. To je brez primere.”
Britanski premier bo morda ugotovil, da laskanje pri Trumpu včasih ne pripelje nikamor. Toda v sedanjem stanju se zdi, da usoda Ukrajine morda res visi na nitki, razpeti med pompom in razkošjem obiska pri kralju na eni strani in pri Putinu, pred katerim ameriški predsednik pogosto kleči, na drugi strani.
“Na neki način je bilo to ponižujoče,” je za CNN povedal nekdanji britanski minister in nekdanji vodja liberalnih demokratov Vince Cable. “A je najbrž res treba občudovati dejstvo, da je pripravljen potrpeti tako ponižanje, da bi dosegel politični rezultat,” je o Starmerju dejal Cable.
“Kot Britanca me je sram, ko vidim takšno ponižanje,” je pripomnil. “Toda tako je. Če je mogoče, da (Starmer) kaj doseže, mislim, da bomo morali preprosto sprejeti dejstvo, da je pri tem predsedniku to potrebno.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje