Menu Item
Zgodba CNN: Moške so ustrelili, ko so spali zunaj, na odprtem. Dneve so preživljali pod zemljo, se dušili v prahu sahela, kopali in iskali zlato.
Ubili so jih otroci – nekateri stari le 12 let – in moški, ki so se pripeljali z motorji. K morilskemu pohodu so jih, po navedbah prič, nagovorile ženske, ki so dobro poznale vas. Lokalna milica je odšla. Vojska je zjutraj za nekaj ur priskočila na pomoč, nato pa pred mrakom odšla in dovolila napadalcem, da se naslednjo noč vrnejo, požgejo vas in najverjetneje ukradejo preostanek zlata. Po ocenah lokalnega policijskega vira in drugih uradnikov je umrlo od 170 do 200 ljudi, še vedno pa ni znano, kdo so bili morilci.
Pokol v Solhanu na severu zahodnoafriške države Burkina Faso se je zgodil junija 2021, v dveh izjemno brutalnih nočeh. Novice o pobojih so kmalu izginile z mednarodnih naslovnic, zbledele ob vztrajnem nasilju v sahelu, sušnem območju, ki je stisnjeno med puščavo Saharo na eni strani in afriško savano na drugi ter uničeno zaradi izrednih podnebnih razmer.
V oddaljenih skupnostih sahela vse bolj prevladujejo džihadisti. Toda eden od morebitnih krivcev za ta incident, podružnica Al Kaide JNIM, je napad obsodil. Drugi glavni osumljenec, samooklicana Islamska država, za poboj krivi Al Kaido.
Na desetine intervjujev, ki jih je CNN posnel s preživelimi, lokalnimi pričami in uradniki Burkine Faso, prikazuje pripoved o divjanju, ki so ga v 48 urah zagrešili deloma tudi otroci, in ga vojska Burkine Faso, ki jo podpirajo in usposabljajo ZDA, ni mogla ustaviti.
Kaj je bil motiv za napad?
Le malo uradnikov ali prič pa se strinja o motivu za napad. Ali so otroke napadalce poslali po zlato za njihove islamistične gospodarje? Je bil to kazenski uboj vaščanov, zvestih vladi, in so ga odredili džihadisti? Zgodba o Solhanu ilustrira brutalnost, ki se širi po sahelu. Ukrepanje – in zdaj nenehno umikanje – francoske vojske, prihod sil Evropske unije in stalna podpora Pentagona pomenijo, da so bile milijarde porabljene za poskuse okrepitve lokalnih varnostnih sil. Toda namesto tega se je nasilje, zlasti v Burkini Faso, v zadnjih letih razplamtelo.
Kriza v nekaterih najrevnejših državah podsaharske Afrike pomeni neposredno grožnjo varnosti Evrope in posledično ZDA, pravijo analitiki, saj zagotavljajo varno in prostorno gojišče za teroristične mreže. Ameriški uradniki so opisali “divji požar terorizma” v sahelu, pri čemer sta Al Kaida in IS “na pohodu” v zahodni Afriki, “da bi izoblikovali nov kalifat”.
Nezakonito zlato se je izkazalo za ključni vir financiranja džihadističnih skupin, ki zasedajo tako imenovane “neformalne rudnike” – manjše rudarske lokacije, ki se večinoma zanašajo na fizično delo in osnovno tehnologijo za pridobivanje plemenitih kovin in mineralov – v Burkini Faso, Maliju in Nigru od leta 2016, po poročilu Krizne skupine iz leta 2019.
Bachir Ismael Ouédraogo, minister za energetiko in rudarstvo v Burkini Faso, je za CNN povedal, da država z neformalnim rudarjenjem in izvozom vsako leto izgubi 20 ton zlata v vrednosti ene milijarde dolarjev (887 milijonov evrov) na prostem trgu. Ouédraogo to opisuje kot “vojno gospodarstvo”, sistem, ki uporablja dobro koordinirane poti po afriški celini. “Zlato, ki ga na koncu kupite, financira terorizem in vpliva na naše družine,” je dodal.
Prva noč: pokol
Solhansko zlato na sušnih ravnicah približno 400 kilometrov severovzhodno od prestolnice Ouagadougou je edino premoženje vasi in hkrati njeno prekletstvo. Satelitski posnetki vasi kažejo škodo, ki jo je neformalno rudarjenje povzročilo terakotni zemlji – pooglenelo sivo jalovino in uničeni kraj zaradi intenzivne dejavnosti moških, ki toliko ur kopljejo pod zemljo, da morajo spati na prostem, da si opomorejo. Milica, ki jo podpira lokalna vlada, imenovana VDP (francoski akronim, ki pomeni Prostovoljci za obrambo države), zagotavlja nekaj varnosti. Toda Solhan je v noči na 4. junij v glavnem ostal brez obrambe.
Po besedah Boureima Lya, emirja lokalne regije Yagha, so tisto popoldne 20 kilometrov od Solhana opazili več kot 100 džihadistov na desetinah triciklov in motorjev. Vojsko so opozorili na morebiten napad, vendar ni bilo jasno, ali bo cilj napada Solhan ali bližnja Sebba, je dejal Aly Bokoum, aktivist Regionalnega mladinskega sveta sahela v Burkini Faso. Lokalna enota se je odločila ostati v Sebbi, kjer je imela bazo. VDP v Solhanu je zaradi grožnje v stik stopil tudi z vojsko, vendar je ta, po besedah Bokouma, dejala, naj zapusti vas.
CNN je vojsko Burkine Faso večkrat prosil za pojasnila.
Kot kaže, je prednostne naloge napadalcev določilo zlato. Rudniki v Mousigi, majhnem naselju vzhodno od Solhana, so bili prvi na vrsti. Številni preživeli, priče in uradniki so zaradi svoje varnosti prosili za anonimnost. “Njihovi obrazi so bili prekriti z rutami,” je atentatorje opisal rudar. “Veliko jih je bilo na motornih kolesih in začeli so streljati. Začel sem teči za življenje – 30 kilometrov, vso noč, na varno.” Dejal je še, da v skupini ni videl otrok, druga uradnika pa sta zanikala vpletenost otrok v pokol v rudnikih v Mousiga.
Rudarji iz Solhana so napačno razumeli streljanje iz Mousige, “mislili so, da patruljira vojska”, in tako so “ostali poleg svojih vrtin”, je dejal rudarski uradnik. Napadalci so nato zadeli bazo VDP na poti v vas, preden so se premaknili do svoje glavne tarče. Ob vstopu v Solhan se je gruča otrok, žensk in verjetno nekaj moških razdelila. Ena skupina je zavila levo proti rudnikom. Druga je mirno zapeljala v središče vasi. Prvi streli v Solhanu, ki so jih priče slišale ob 2.08, so odjeknili v rudnikih, je povedal policijski vir. “Iskalci zlata so padli v zasedo in so bili naključno ubiti,” je dejal in opisal prizor. “Večina rudarjev spi zunaj. Ne morejo spati v zaprtih prostorih in tudi domov ne gredo. Po navadi jih le nekaj pride noter pozno zvečer, večina jih pride ven zaradi toplejših temperatur.”
Eden od rudarjev je povedal, da so nekatere žrtve ustrelili med spanjem, druge pa zaklali, ko so delali. “Napadalci so zunaj naleteli na speče ljudi,” je dejal. “To jim je omogočilo, da so jih takoj pobili.” Drugi rudar je dejal: “Ljudje so začeli prihajati iz jam in teči … teči za svoja življenja.” Dodal je, da so se drugi skrivali v 30 metrov globokih vrtinah.
Vodja rudnika je opisal, da je bila velika puška naslonjena na bližnje drevo. “Številni so tekli, vendar ko tečeš, te vidijo in streljajo,” je dejal in dodal, da so nekateri rudarji preživeli tako, da so se v jamah skrivali do 8. ure zjutraj. “Prva oseba, ki je šla na kraj pomora naslednji dan, me je poklicala in rekla, da trupla ležijo kot ribe,” je dejal.
Več prič in uradnikov je za CNN povedalo, da so napadalci dobro poznali Solhan. “Ti ljudje si vzamejo čas, da preučijo svojo tarčo,” je potrdil policijski vir, ki je dejal, da so priče omenile, da so med napadalci jasno slišale ženske glasove. “Ukazovale so, naj gredo v hišo tega človeka, dajale navodila in otrokom rekle, naj gredo sem in tja, da ne smejo dovoliti oditi niti eni osebi,” je povedal vir.
Lokalni aktivist Abdou Hoeffi iz skupine za človekove pravice Burkine Faso Movement for Human and People’s Rights (MBDHP) je dejal, da so imele ženske navijaško vlogo in vzklikale otrokom: “Dober strelec si! Le tako naprej!” Eden od moških, ki je pričal, je povedal, da so njegove starše ubili v napadu: “Prišli so z ženskami in majhnimi otroki, ki so držali orožje. Francoisa, trgovca, so odpeljali. Odraslega moškega so ubili, dečke pa ugrabili. Takega majhnega,” je rekel in pokazal z rokami na velikost dojenčka, “ki se je dojil in so ga odpeljali. Njegova mati je izgubila razum.”
Neka ženska iz Solhana je opisala, kako je preživela noč: “Uničili so vse … Z otrokom na hrbtu sem zbežala v hišo … Vso noč nisem mogla spati. Povsod smo videli svetlobo zaradi streljanja … Samo Bog nas je rešil, sicer bi nas vse pobili.” Druga priča je razlagala, da sta bila z ženo v postelji z novorojenčkom, starim pet dni, ko sta zaslišala streljanje. “Trije teroristi so šli mimo moje hiše, pred mano so se pogovarjali. Niso se ustavili. Ponoči sem videl, kako povsod letijo krogle.” Nekdanji varnostnik je povedal, da so napadalci tisto noč onesposobili telefonski drog in odstranili baterijo, s čimer so vas odrezali od zunanjega sveta in pomoči.
Napadalci so odšli ob zori, ista priča pa je povedala, da so se vaščani ob 5. uri zjutraj spet podali ven. “Števila trupel ob cesti nisem mogel prešteti,” se spominja. “Kamorkoli sem šel, so trupla ležala naokoli.”
Rudnik je spominjal na apokalipso. “Ugotovili smo, da so v vrtini vsi umrli. Osemkrat sem potoval s kabino, da sem prevažal trupla,” je povedal drugi preživeli. Nato je le prispela vojska. En rudar je za CNN povedal, da so napadalci pred napadom računali na počasen odziv vojske. “To je Burkina Faso. Ni hitrega odziva,” je dejal rudar. “Če bi vedeli, da bo vojska prišla čez 30 ali 40 minut, ne bi izvedli napada. Toda vzeli so si čas.”
Ko je vojska končno prišla, je lahko le pokopala mrtve, je dejal. “Izkopala je veliko luknjo. Druge rešitve ni bilo.” Nekdanji varnostnik je dejal, da so varnostne sile vaščane prosile, “naj se vrnejo domov, zaklenejo vrata in ne skrivajo teroristov”. Dva uradnika sta povedala, da konvoj militantov v resnici ni takoj napadel, ampak se je namesto tega skril v grmovju in počakal. Eden je navedel oddaljeno obmejno območje, kjer so se po njegovem mnenju skrili. Policijski vir je povedal, da ni jasno, ali so se tam srečali z voditelji za nadaljnja navodila ali pa so le čakali na noč.
Nekateri vaščani, ki so ostali v Solhanu, so poskušali pobegniti, je povedal policijski vir. “Niso vedeli, ali je konec ali ne,” je dejal. “Bolnišnica v najbližjem mestu Dori je bila preobremenjena,” je dejal. Vendar ni bilo jasno, ali so napadalci končali s Solhanom.
Odgovor je prišel hitro.
Druga noč: uničenje
“Slišal sem zvok njihovih motorjev in rekel: Spet so tu,” je povedala ena od prič. “Vrnil sem se na svoje dvorišče, ugasnil luč v hiši, vzel blazino, odejo.” Povedal je, da je odšel v drugo vas – peš s skupino otrok iz Solhana, starejših prebivalcev in nosečnic. Toda konvoj se je tokrat osredotočil na nekaj drugega: želel je izkoreniniti ali uničiti vse, kar je ostalo. “Začeli so požigati. Vstopili so v hiše,” je povedal eden od preživelih. “Iz trgovin so vzeli oblačila, pijačo in denar in jih dali v svoja vozila.” “Vrnili so se, pri nas so našli štiri motorje,” je povedal drugi preživeli. “Vse so požgali. Požgali so nam hiše, izginilo je vse. Vzeli so riž, sladkor, olje in druge stvari.”
Preživeli je s snemalcem pokazal tisto, kar je ostalo od njegovega doma, in pokazal na opustošenje – stene, črne od saj. “Granata je predrla steno in šla na drugo stran,” je dejal in pokazal na luknjo v ometu. “Celotna streha je izginila.” Rudarski delovodja je dejal, da je bilo v nasilju zaklanih tudi 80 ovac.
Mladi moški, ki so preživeli napad, so poiskali pomoč psihiatra v bližnjem Doriju, je dodal. “Dali so jim tablete ali injekcije, ker niso smeli zapreti oči, ker so še vedno videli trupla.” Videoposnetek, posnet julija, prikazuje zoglenelo vaško kliniko – bolniške postelje in ambulanto, ki jih ni mogoče več uporabiti. Trgovine in domovi so bili požgani, vrste stavb pa so se porušile ali pa so ostala le kovinska vrata. Motocikli so bili zažgani. Tudi rudarski stroji, ki so jih uporabljali za lomljenje kamnov, so bili napol razbiti.
Tulci so še vedno ležali na tleh. Obseg uničenja je presenetil nekatere uradnike. Zdelo se je, da ga je spodbudilo nekaj bolj nihilističnega kot le ropanje. Uradniki, strokovnjaki in preživeli skušajo od junija izvedeti več o pokolu. Vlada, ki se je spopadala s protesti v Doriju zaradi njenega nedelovanja in varnostnih pomanjkljivosti, je krivila džihadiste.
Tiskovni predstavnik vlade Ousseni Tamboura je za Radio France Internationale povedal, da sta bila dva osumljenca pridržana pred napadom, zaradi aretacije pa so ju uradniki povezali z malo znano skupino Mudžahed al Kaida, ki je povezana s podružnico Al Kaide JNIM. Tamboura je dejal, da je bil motiv za napad tudi zlato. Takoj zatem je vlada odpustila nekaj uradnikov, ki so bili zadolženi za varnost, in razglasila tridnevno žalovanje.
Tamboura je novembra za CNN povedal, da je vlada prepričana, da za pokolom stoji Al Kaida JNIM. Število smrtnih žrtev je ocenil na 132, tako napadalce, ubite v incidentu, kot žrtve napada. Odsotnosti vojske v Solhanu tisto noč ni želel komentirati. Dejal je, da je vojska Burkine Faso upoštevala vse postopke, določene med njo in ZDA kot pogoj za pomoč. Tiskovni predstavnik je dodal, da je skrajne skupine spodbujala sla po nadzoru virov, ne ideologija.
Zaposleni v francoski vojaški obveščevalni službi, ki ni želel biti imenovan, se je strinjal, da so verjetno odgovorni džihadisti, da so pokol verjetno izvedli “v procesu oblikovanja”, povezanem z JNIM. Uradnik je dejal tudi, da so napadi na splošno prebivalstvo, ki so tako neselektivni kot napad na Solhan, bolj značilni za samooklicano Islamsko državo.
Prikaz nasilja
Prikaz nasilja je znova prikazal hitro slabšanje družbenih struktur in varnosti v sahelu. Zaposleni v ameriški obveščevalni službi je dejal: “Zagotovo je stalna potreba po vključevanju in angažiranju Zahoda, da bi se spopadli s širitvijo skupin, ki temeljijo na Al Kaidi in IS na tem območju, in jim ne dali popolne svobode gibanja – kot tudi za krepitev zmogljivosti afriških partnerjev.”
Dodal je, da se zdi, da krizo spodbujajo lokalna partnerstva med džihadisti in ne priliv borcev v IS zaradi razpada nekdanjega kalifata IS v Iraku in Siriji. Povedali so, da niso opazili širokega trenda selitve borcev IS z Bližnjega vzhoda na območje sahela, z izjemo enega ali dva osumljenca. Uradnik je dejal, da je glavno vprašanje, kako so lahko podružnice Islamske države po vsej Afriki uporabljale taktike in medsebojno gradile zmogljivost.
“Ne glede na to, ali gre za fizične zmogljivosti skupine, kot je IS Somalija, z bolj usposobljenimi borci ali za boljšo medijsko koordinacijo in možnost hitrega širjenja teh zmogljivosti … vse to je skrb vzbujajoče,” je pojasnil. “Tako lahko vzamete skupino, ki verjetno ni zelo učinkovita, in iz nje hitro naredite zelo učinkovito skupino.” Po podatkih Human Rights Watcha so oborožene islamistične skupine v Burkini Faso in njenih sosedih Maliju in Nigru samo leta 2021 v napadih ubile več kot 800 civilistov.
Po avgustovskem napadu v vasi Gorgadji, približno 50 kilometrov zahodno od Dorija, so v Burkini Faso razglasili tridnevno žalovanje. Skrajneži so ubili 80 ljudi, poroča agencija France-Presse. Po poročanju Reutersa je bilo 14 vojakov ujetih in ubitih oktobra v bližini Yirgouja, prav tako na severu, kjer je bilo junija ubitih 15 policistov. Oborožene osebe so po poročanju Amnesty Internationala v drugem pokolu v Yirgouju leta 2019 ubile na desetine ljudi.
Porast nasilja se je zgodil kljub trajni, nizkoprofilni vojaški misiji ZDA v Burkini Faso, ki je med letoma 2018 in 2019 vložila več deset milijonov dolarjev pomoči. Na desetine svetovalcev je poročalo, da so mentorji vojaškim enotam države, medtem ko v informativnem listu ameriškega veleposlaništva piše, da so ZDA usposobile in opremile 3.000 vojakov in žandarjev.
Kljub temu ostajajo pomembni predeli severa Burkine Faso zunaj nadzora vlade. Dolgoletne obtožbe o zlorabah vojske so zaostrile odnos s ključnimi vojaškimi podporniki, zlasti s Francijo in ZDA. Tudi organizacije za človekove pravice se spopadajo s težavami v Burkini Faso. Vlada je septembra prekinila delovanje norveškega sveta za begunce, potem ko je humanitarna skupina ugotovila hitrost države pri registraciji razseljenih oseb.
Za policijski vir je bil pokol v Solhanu še posebej metodičen in neprimerljiv po svoji brutalnosti. “To so ljudje, ki si vzamejo čas za preučevanje cilja,” je dejal. “Boleče je videti žensko, ki otroku ukaže, naj ubija. Boleče.” Za preživele sta odsotnost vojske na začetku napada in njen odhod, ko se je stemnilo, značilnost temnega kraja, v katerem živijo.
“Vojska ni pri ljudeh, kako je to mogoče?” je dejal eden od preživelih. “Takoj ko je vojska odšla, so napadalci spet prišli. To je čudna država. Čudna država.”
Avtorji: Saskya Vandoorne, Adama Koné, Nick Paton Walsh and Dalal Mawad/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!