Po ponovnem prevzemu oblasti so talibani v Afganistanu močno spremenili šolske in učne programe. Ob tem, da so dekletom prepovedali šolanje nad šestim razredom, ženskam pa prepovedali univerzitetno izobraževanje, je v novih šolskih programih močno zakoreninjena konservativna različica islama.
Odkar so talibani leta 2021 ponovno prevzeli oblast v Afganistanu, so se še posebej posvetili preoblikovanju šolskih in univerzitetnih programov v skladu s svojo globoko konservativno različico islama.
“Talibani so v zadnjih treh letih temeljito spremenili šolske in univerzitetne učne načrte v državi,” je sporočila afganistanska organizacija za človekove pravice Rawadari, ki jo je ustanovila nekdanja vodja tamkajšnje neodvisne komisije za človekove pravice Šahrzad Akbar.
Talibani so deklicam prepovedali šolanje po šestem razredu osnovne šole, ženskam pa so prepovedali študij na univerzah. Prav tako so iz šolskih in univerzitetnih programov odstranili vse teme, povezane s človekovimi pravicami in pravicami žensk, češ da so vprašanja enakosti, svobode, volitev in demokracije v nasprotju s talibansko ideologijo.
A se še ne nameravajo ustaviti. Ukinjajo namreč tudi vključujoče in nediskriminatorne izobraževalne pristope, ki so v Afganistanu zaradi številnih etničnih in verskih manjšin še posebej pomembni.
“Poučevanje v različnih maternih jezikih in pokrivanje predmetov, povezanih z vero, kulturo in zgodovino, je bilo za učence manjšin zelo omejeno,” je za Deutsche Welle sporočila organizacija Rawdari.
O tem talibani iz šolskih učbenikov odstranjujejo vsebine, a jim novih vsebin še ni uspelo ustvariti, je za DW poudaril Sardar Mohamed Rahimi, nekdanji namestnik afganistanskega ministra za izobraževanje, ki trenutno živi v izgnanstvu v Parizu.
Poudaril je, da talibanom ni uspelo zagotoviti strokovnjakov, ob tem pa jim manjkajo tehnična sredstva za popolno preoblikovanje učnih vsebin in načrtov. Po njegovem mnenju bi za temeljito preoblikovanje učnega sistema potrebovali približno pet let.
Odkar so talibani prevzeli oblast, so številni intelektualci in akademiki zapustili državo, ob tem pa so talibani v zadnjih treh letih odpustili številne učitelje in profesorje, ki niso sledili njihovi talibanski islamistični ideologiji, in jih nadomestili z novimi.
Rahimi je izpostavil, da je trenutni fokus talibanov na ustanavljanju verskih šol oziroma medres. Te sicer obstajajo v številnih islamskih državah. V Afganistanu te šole nadzorujejo talibani, njihov cilj pa je spodbujanje strogih razlag islama in zagotavljanje, da se njihov pogled na islam prenaša na nadaljnje generacije.
Talibani sledijo izjemno konservativni razlagi sunitskega islama, ki temelji na uporabi šeriatskega prava na vseh področjih življenja. Upoštevajo strog družbeni red, zavračajo pravice žensk in človekove pravice. Ob tem pa menijo, da zahodni svet škodljivo vpliva na islamsko družbo. Od vrnitve talibanov na oblast leta 2021 so mnogi strokovnjaki opozorili, da so obrnili napredek, dosežen v zadnjih dveh desetletjih na področju pravic afganistanskih žensk in deklic.
Številne organizacije za človekove pravice – med njimi tudi Amnesty International – pogosto opozarjajo na kršenje pravic afganistanskih žensk in deklic, ki so podvržene brutalnim kaznim zaradi domnevno “neislamskega vedenja”. Kazni vključujejo zapor, spolno nasilje, javno bičanje … Ob tem so mnoga dekleta, ki se ne smejo več izobraževati, prisiljena v dogovorjene poroke.
“Talibani so državo spremenili v pekel strukturiranega zatiranja in sistematičnega nasilja nad afganistanskimi ženskami in dekleti,” je za DW povedala Maryam Arwin, afganistanska aktivistka za človekove pravice in pravice žensk.
Opozorila je še na talibanske zakone, ki ženskam nalagajo pokrivanje obraza in telesa v javnosti, prepovedujejo jim tudi javno izražanje mnenj zunaj domovanja. Ob tem so podvržene še strogemu nadzoru mladih moških, ki delujejo kot neke vrste moralna policija, z namenom zagotavljanja spoštovanja pravil.
“Nujno potrebujemo usklajen načrt za spletno izobraževanje za vse afganistanske šolarje. Trenutno obstajajo številni tuji projekti, ki z učnim gradivom podpirajo zlasti dekleta, ki nimajo dostopa do srednjih šol. Če bi bili ti projekti bolje usklajeni, bi lahko pomembno prispevali k izobraževanju vseh afganistanskih otrok,” je za DW dejal Sardar Mohamed Rahimi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje