Menu Item
Podatki, ki jih zbirajo naprave za možgansko tehnologijo, so v Evropski uniji po besedah nekaterih strokovnjakov premalo zaščiteni. Podjetja zbrane podatke namreč lahko prodajajo tretjim osebam.
Podatki, ki jih zbirajo tako imenovane naprave za možgansko tehnologijo, bi v Evropski uniji morali biti bolj zaščiteni, kot so sedaj, opozarjajo nekateri strokovnjaki. Ta tehnologija namreč zbira podatke iz možganov – denimo za boj proti tesnobi, depresiji, izboljšanje spanja ali spremljanje zbranosti študentov, zaradi neustrezno reguliranega področja pa te podatke podjetja lahko nadalje prodajajo tretjim osebam, je poročal Euronews.
Nazadnje je spremembe za večjo zaščito potrošnikov sprejela ameriška zvezna država Kalifornija in s tem postala ena od štirih držav, ki so se zavzele za večjo zaščito. A katere podatke naprave sploh zbirajo? In kako je področje urejeno v Uniji?
“Možgani niso le še en telesni organ”
Gre za vse naprave, ki beležijo dejavnosti živčnega sistema možganov. Večino teh naprav najdemo v bolnišnicah – denimo elektroencefalogram (EEG), za Euronews razlaga direktor Centra za nevrotehnologijo na Univerzi Columbia Rafael Yuste. Podatki, ki jih zberejo te naprave, spadajo pod zdravstveno zakonodajo in so močno zaščiteni.
V nasprotju z omenjenimi pa ostale podobne naprave na trgu po besedah Yusta nimajo teh zaščit, zato podatke, ki jih obravnavajo, lahko tudi nadalje prodajajo. “Ti podatki so medicinske narave, čeprav je naprava morda bolj potrošniška elektronika. Zato menimo, da bi morali biti to zelo zasebni podatki in bi jih kot take bilo treba zaščititi,” je dejal.
Gre za naprave, ki tudi s pomočjo umetne inteligence med drugim lahko berejo naše misli. Po besedah Yusta bi bila uporabnost tega pripomočka za potrošniški trg lahko ogromna. “Možgani niso le še en telesni organ, ampak so organ, ki ustvarja vse naše miselne in kognitivne dejavnosti,” je dejal.
Eno od poročil, ki ga je opravila fundacija Neurorights, sicer razkriva, da ni jasno, v kolikšni meri do teh podatkov dostopajo tretje osebe.
Področje v EU ureja GDPR. Pa ga res?
Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) vsebuje obstoječo zaščito podatkov potrošnikov. Po besedah Bojane Bellamy, predsednice Centra za informacijsko politiko, pa bi morali zakonodajalci za obravnavo podatkov, ki jih zbirajo nove tehnologije s področja nevrologije, uporabiti že obstoječo uredbo GDPR ali upoštevati priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Iz julijske študije skupine strokovnjakov Evropskega parlamenta je razvidno, da bi obravnavo podatkov o nevroloških mrežah lahko dodali kot dodaten člen k uredbi GDPR. Prav tako pa si je po njihovih navedbah treba prizadevati za zmanjšanje tveganj, ki jih lahko povzroči nevrotehnologija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!