Menu Item
Izvensodne usmrtitve, posilstva, prisilni splavi, zapori brez sojenja, mučenje in lakota, zaradi katere zaporniki začnejo jesti žuželke. Neprofitna organizacija Korea Future je objavila izsledke preiskav zlorab v severnokorejskih zaporih in drugih centrih za pridržanje, podprte z grozljivimi pričevanji nekdanjih zapornikov. Z nekaterimi so govorili tudi novinarji CNN.
Neprofitna nevladna organizacija Korea Future, ki preiskuje primere kršitev človekovih pravic v Severni Koreji, je na podlagi pogovorov z več sto preživelimi, pričami in storilci zlorab, ki so pobegnili iz države, in uradnih dokumentov, satelitskih posnetkov, arhitekturnih analiz in digitalnega modeliranja kazenskih ustanov sestavila – kot navajajo – najpodrobnejšo sliko življenja v skrivnostnem kazenskem sistemu te države doslej.
Namen poročila je razkriti kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v severnokorejskem kazenskem sistemu. Zaznali so več kot tisoč primerov mučenj in krutih, nečloveških ali ponižujočih ravnanj, več sto primerov posilstev in drugih oblik spolnega nasilja ter več kot sto primerov kršitev pravice do življenja, navaja CNN v obsežnem članku s pričevanji nekaterih prič.
V spodnjem videu, ki ga je omenjena nevladna organizacija delila tudi na platformi YouTube, ena od žrtev tega krutega sistema pripoveduje o pomanjkljivih, praktično neobstoječih higienskih razmerah in izživljanju paznikov nad zaporniki.
“Kazenski sistem Severne Koreje je primerljiv s sovjetskimi gulagi in ni namenjen pridržanju ter rehabilitaciji oseb, ki jih je sodišče obsodilo v varnih in humanih ustanovah. Njegov namen prav tako ni zmanjšati povratništva in povečevati javne varnosti,” piše v poročilu. Korea Future je na podlagi pričevanj prič in satelitskih posnetkov popisala 206 zaporov v vseh severnokorejskih provincah, pri čemer trdi, da zlorabe osebno izvajajo tudi visoki uradniki, kot so na primer generalmajorji.
V dokumentih med primeri žrtev izpostavljajo tudi tri ženske, ki so v zaporu končale zaradi poskusa pobega v drugo državo. Eno od njih so prisilili v splav v zadnjem trimesečju nosečnosti. Druga je povedala, da je dnevno prejela le 80 gramov koruze in je v enem mesecu izgubila 23 kilogramov telesne teže. Da bi preživela, se je hranila glodalci in ščurki. Mnogi drugi preživeli, ki so anonimno spregovorili tudi za CNN, so se spominjali grozljivih razmer, v katerih so morali živeti.
CNN v članku poudarja, da vseh navedb niso mogli preveriti zaradi severnokorejske izolacije, odkar je država leta 2020 popolnoma zaprla svoje meje zaradi pandemije covida-19. Kljub temu se navedbe iz poročila v marsičem skladajo z ugotovitvami sveta Združenih narodov za človekove pravice in navedbami posebne poročevalke Elizabet Salmón, ki je dejala, da so “ženske v političnih zaporih pogosto žrtve mučenja, prisilnega dela, nasilja na podlagi spola in zlorab državnih uradnikov”.
Severna Koreja je po omenjenem zasedanju Združenih narodov objavila izjavo, v kateri zanika vse navedbe, s pojasnilom, da gre za kampanjo ZDA, ki pritiska na človekove pravice. “Da takšna država zlorablja stanje človekovih pravic v drugih državah, je norčevanje in žalitev samih človekovih pravic. Zapisali so še, da Združenim državam Amerike človekove pravice služijo kot manever za invazijo na Severno Korejo.
Preiskovalci iz organizacij Korea Future in ZN pravijo, da zapornike zlorabe pogosto tako razčlovečijo, da začnejo misliti, da si jih zaslužijo. Mnogi preprosto ne poznajo koncepta človekovih pravic, da bi sploh lahko definirali svoje izkušnje.
“Nisem se počutila kot človek”
Ena od žrtev, ki je v zaporu preživela malo več kot leto in en mesec, za CNN pripoveduje, da je v nekem trenutku živela v celici velikosti 21,5 kvadratnega metra. “To vem, ker smo spali na tleh po sistemu cikcak. Noge nekoga drugega so se dotikale mojih ramen.” Spominja se, da so jedli samo koruzo, pomešano z riževimi otrobi, s čimer se niso mogli nasititi. “Od trenutka, ko po zajtrku odložiš žlico, si lačen,” je povedala in dodala, da je bila na koncu videti kot okostnjak. “Nisem se počutila kot človek. Razmišljala sem, da bi bila raje mrtva, kot da bi tako živela.”
Preiskava Združenih narodov iz leta 2014 je navajala, da je imel Pjongjang posebna taborišča za disidente, v katerih je bilo zaprtih do 120 tisoč ljudi. V političnih taboriščih in zaporih naj bi po njihovih ocenah v “neizrekljivih grozodejstvih” umrlo na tisoče političnih zapornikov. Eden od raziskovalcev organizacije Korea Future Kim Dživon je povedal, da je bilo zelo težko poslušati zgodbe nekdanjih zapornikov. Najbolj presenetljivo je bilo, kako močno so bili razčlovečeni ob mučenju, saj so jim pazniki v kazenskih zavodih govorili, da so storili nekaj napačnega. Mislili so, da so slabi ljudje in da so zato tudi kaznovani. “To je bilo zakoreninjeno v njihovo miselnost,” je povedal.
“Koreja se je spremenila”
Eden od nekdanjih zapornikov, ki je bil večkrat zaprt, je primerjal stanje v zaporih med letoma 2000 in 2017. Obakrat je moral v zapor zaradi prečkanja meje s Kitajsko, v kateri je želel poiskati delo. Opisuje, da so pazniki pretepali zapornike, prisiljeni so bili hoditi v sklonjenem položaju, ženske pa so posiljevali, a ob tem je dodal, da je to bilo že precej bolje kot ob prvem zaprtju leta 2000. Takrat niso smeli hoditi pokončno. Ob premikanju so morali kobacati po rokah in kolenih. “Leta 2017 smo že lahko stali pokončno, samo nagniti smo se morali za 90 stopinj, ko smo se premikali,” je povedal.
Ljudje so živeli v celicah, velikih šest kvadratnih metrov, brez gretja, pozimi pa se temperature v Severni Koreji spustijo tudi do minus 23 stopinj Celzija. A leta 2017 so jim vsaj dali odeje. Ko so ga preselili v center, kjer ga niso mučili, je pomislil, da se je Koreja spremenila. V enem od centrov, v katerih je bil zaprt, so pazniki ponoči posiljevali zapornice. Ko je enega od vodilnih opozoril na to, so se mu sprva zahvalili, a ga pozneje močno pretepli.
Ker v nekem trenutku ni zmogel več, je skušal narediti samomor, tako da je razbil okno v svoji celici in si kos stekla zapičil v trebuh. Kljub vsemu se je na koncu raje osredotočil na vse, kar se je izboljšalo, je povedal ekipi CNN. Leta 2017 so prejeli tri obroke na dan, jedli pa so enako hrano kot pazniki. Leta 2000 je jedel le juho. Takrat so zaporniki paznike tudi klicali “k**** sinovi,” medtem ko so bili leta 2017 “tovariši”.
Na ravni zločinov zoper človeštvo
Predstavnik Združenih narodov v Seulu James Heenan je za CNN povedal, da je bil eden od prvih korakov pomoči zapornikom prav izobraževanje v prepoznavanju kršitev človekovih pravic in razumevanju dejstva, da so bili zlorabljeni.
Med preiskavo so opazili, da so bili ljudje velikokrat zaprti brez pravega sojenja, da so jih mučili, pogosto pa so morali opravljati prisilno delo v nečloveških razmerah. Čeprav so preiskovalci po letu 2020 povsem izgubili stik s Severno Korejo, pa so pričevanja tistih, ki so iz države pobegnili prej, konsistentna. Menijo, da je teža dokazov zelo močna. Heenan je zato dodal, da je stanje v severnokorejskih zapornih institucijah eden najhujših primerov kršitev človekovih pravic. “Mučenje, napačna ravnanja in podobna dejanja, ki se dogajajo v teh ustanovah, po mnenju komisije ZN (in mnogih drugih) dosegajo raven zločinov zoper človeštvo,” je še povedal Heenan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje