Menu Item
Ameriški demokrati so z bučnim aplavzom pozdravili govor predsedniške kandidatke Kamale Harris, ki je sinoči tudi uradno sprejela njihovo nominacijo. Zavezala se je, da bo "predsednica vseh Američanov" in zanje ustvarila ekonomijo priložnosti, novembrske volitve pa opisala kot najpomembnejše za življenje ameriškega naroda. Na razočaranje propalestinskega tabora pa ni nakazala sprememb v stališčih stranke glede vprašanja Palestine.
Zadnji dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Chicagu je podpredsednica in kandidatka za predsednico ZDA Kamala Harris, kot pričakovano, ob bučnem aplavzu še uradno sprejela predsedniško nominacijo svoje stranke.
V sklepnem govoru konvencije se je zavezala, da bo “predsednica vseh Američanov” in zanje ustvarila ekonomijo priložnosti. “Stopamo na novo pot naprej v prihodnost trdnega srednjega razreda, kar bo glavni cilj moje vlade. Ustvarili bomo gospodarstvo, kjer bo imel vsak enake možnosti za uspeh,” je dejala.
Novembrske volitve je opisala kot najpomembnejše za življenje ameriškega naroda. Verjame namreč, da bi imela vnovična izvolitev republikanskega kandidata Donalda Trumpa izjemno resne posledice. Omenila je njegovo zaradi poslovnih prevar in spolnega napada ter posvarila Američane, naj si po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je predsedniku dala imuniteto za vsa uradna dejanja, zamislijo, kako se bo Trump obnašal brez varovalk.
V nadaljevanju je zatrdila, da si bo na položaju prizadevala za blaginjo srednjega razreda, med drugim z znižanjem davkov, in obljubila, da bo predsednica vseh Američanov ob spoštovanju ustavnih načel in vladavine prava, svobodnih volitev in mirnega prenosa oblasti.
Trumpa je omenila tudi v zvezi z odpravo pravice do splava in obljubila, da si bo prizadevala za njeno povrnitev po celotnem ozemlju ZDA, kakor tudi za potrditev zakona o volilnih pravicah in zakona o utrditvi mejne varnosti, ki so ga republikanci v kongresu zavrnili, ker jih je k temu pozval Trump.
Harris z držo glede Gaze po mnenju aktivistov povzroča dvome v volilno zmago
Največji aplavz je požela, ko je govorila o Bližnjem vzhodu. Zagotovila je, da bo vedno podpirala pravico Izraela do samoobrambe, pri čemer je ostro kritizirala napad Hamasa na Izrael 7. oktobra, v isti sapi in ob še večjem aplavzu pa je dogajanje v Gazi v zadnjih desetih mesecev označila za grozljivo. Dodala je, da si bo še naprej prizadevala za konec spopadov ter za palestinsko državo.
Na razočaranje propalestinskega tabora pa ni nakazala sprememb v stališčih stranke glede vprašanja Palestine. Ohranja namreč držo aktualnega predsednika Bidna glede vojne v Gazi, s čimer pod vprašaj postavlja zmago v ključnih zveznih državah, opozarjajo aktivisti.
Podpredsednica ZDA je, ko je govorila o Gazi, ob več kot 40.000 palestinskih smrtnih žrtvah najprej izpostavila pravico Izraela do samoobrambe. Harris tako vztraja pri stališčih predsednika Bidna in članov njegove vlade, ki zadnjih nekaj mesecev javno izražajo podporo premirju in iskanju poti do vzpostavitve palestinske države, medtem ko Izraelu nudijo vojaško in diplomatsko podporo.
Propalestinski aktivisti, ki skušajo ameriško vlado prepričati v ustavitev vojne v Gazi, so protestirali tudi v Chicagu. Del strankarskih delegatov, ki zastopa demokratske volivce, ki protestno niso podprli takratnega kandidata Bidna, pa je želel nagovoriti udeležence konvencije, a jim stranka tega ni dovolila, poročajo ameriški mediji.
Po drugi strani sta bila med govorci na večdnevnem dogodku starša ameriškega državljana, zajetega med vdorom palestinskih borcev v Izrael 7. oktobra lani.
Propalestinski demokratski volivci so se v času strankarskih volitev povezali v gibanje, ki pogojujejo svojo podporo s tem, da demokrati uvedejo embargo na izvoz orožja v Izrael in dosežejo premirje v Gazi.
Ker temu Harris očitno ni dovolj naklonjena, postavlja pod vprašaj podporo najmanj 700.000 ljudi, ki so oddali takšno ali drugačno različico protestne glasovnice. Največ zagona je to protestno gibanje dobilo v Michiganu, kjer prebiva številčna arabsko-ameriška skupnost, ravno ta zvezna država pa bo ena ključnih na novembrskih predsedniških volitvah, na katerih želijo demokrati preprečiti vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo.
Demokrati računajo, da bodo – tako kot glede številnih drugih vprašanj – tudi te volivce pridobili na svojo stran z grožnjo Trumpove zmage, ki bi lahko pomenila še večjo katastrofo za Palestince.
Podpora Ukrajini in zagotovilo, da se ne bo kot Trump dobrikala avtokratom
V govoru je zagotovila tudi nadaljevanjo trdno podporo Ukrajini in zvezi Nato ter dejala, da se ne bo nikoli dobrikala avtokratom, kot to počne Trump. “Diktatorji in tirani, kot je Kim Džong Un, navijajo za Trumpa, ker se ga zlahka manipulira z laskanjem in uslugami,” je dejala.
Njen govor je malce presenetil analitike, saj je na trenutke zvenela kot tradicionalen republikanec, Trump pa je po njenem govoru za televizijo Fox izjavil, da ne ve, zakaj se pritožuje, saj bi lahko vse, kar obljublja, uredila že v zadnjih štirih letih.
V primeru izvolitve bi Harris postala prva ženska predsednica in prva predsednica indijskega rodu.
Tesno vodstvo v anketah pred Trumpom je Harris sicer prevzela že pred začetkom konvencije – tudi po zaslugi izogibanja medijskim intervjujem in pomanjkanju podrobnosti svojega političnega programa. Ključna preizkušnja pa jo čaka 10. septembra, ko se bo soočila s Trumpom na televiziji ABC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje