Pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta so danes zaslišali kandidatko za visoko zunanjepolitično predstavnico EU in podpredsednico Evropske komisije Kajo Kallas. Nekdanja estonska premierka je v predstavitvi ponovila trdno zavezanost evropske podpore Ukrajini, glede vojne na Bližnjem vzhodu pa poudarila potrebo po premirju in izpustitvi talcev. Pristojni odbor je njeno potrjevanje zamaknil, enako pa gre pričakovat tudi pri ostalih podpredsedniških kandidatih.
Kandidatka za visoko zunanjepolitično predstavnico EU in podpredsednico Evropske komisije Kaja Kallas je na današnjem zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta kot glavni prednostni nalogi izpostavila vojno v Ukrajini in bližnjevzhodni konflikt.
“To ne bo lahkih pet let,” je v uvodnem nagovoru v zunanjepolitičnem odboru (Afet) priznala nekdanja estonska premierka, ki so jo za visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko junija imenovali voditelji držav članic. Kot je pojasnila, v bližini unije divjajo vojne, akterji, kot so Rusija, Kitajska in Iran, pa skušajo spremeniti svetovni red.
Zmaga Ukrajine v vojni z Rusijo je prioriteta, Evropska unija pa jo mora v njenem boju za odvrnitev ruske invazije podpirati, dokler bo treba, je poudarila Kallas, ki velja za ostro kritičarko Rusije. “Danes, jutri in tako dolgo, kot bo treba, s toliko vojaške, finančne in humanitarne pomoči, kot bo treba,” je dodala.
Potrjevanje šestih podpredsedniških kandidatov se zapleta. Kot je sporočila tiskovna predstavnica Evropskega parlamenta Delphine Colard, so preložili odločanje o primernosti Raffaeleja Fitta in Kaje Kallas. Kot poroča Politico, so vodje političnih skupin zamaknili tudi odločanje o ustreznosti preostalih podpredsedniških kandidatov, ki bodo zaslišani danes.
“Hočemo vzdržen mir,” pa je odgovorila na vprašanje ali bo spravila ruskega in ukrajinskega predsednika za pogajalsko mizo. “Če bomo popustili agresorjem, bomo sporočili svetu, da se to izplača. Zato bomo podpirali Ukrajino, da se ne preda,” je zatrdila in požela aplavz v dvorani. Menila je tudi, da bi bilo treba zamrznjeno rusko premoženje uporabiti za obnovo Ukrajine. Ob očitkih, da ne želi končati vojne v Ukrajini, je izpostavila, da se vedno zavzema za mir, da pa je vprašanje, kaj je mirovna in kaj vojna strategija. Za mir moramo po njenih besedah doseči, da bo Rusija “izgubila svojo zadnjo kolonialno vojno”.
Glede bližnjevzhodnega konflikta je izpostavila potrebo po takojšnjem premirju in izpustitvi vseh talcev, treba pa se je osredotočiti tudi na humanitarno podporo in biti zavezan rešitvi dveh držav. To je dobra podlaga za diplomatska prizadevanja za končanje konflikta, je prepričana. “Problemi naših sosedov danes bodo naši problemi jutri,” je še opozorila. Na vprašanja o njenem stališču glede vojne v Gazi je izpostavila, da napadanje civilistov ali civilne infrastrukture po humanitarnem pravu ni dovoljeno. EU po njenih besedah dela vse, kar je v njeni moči, da bi to ustavili, vendar mora sodelovati z ZDA in zalivskimi državami, da bi dosegli rezultate na terenu.
“Kitajska mora plačati ceno za podporo Rusiji”
Kallas je dejala, da morajo prizadevanja EU za širitev unije do leta 2029, ko se bo iztekel njen mandat, dati jasne rezultate, povečanje članstva pa označila za geostrateško naložbo. Ob tem je napovedala, da bo v sodelovanju s komisarkama za širitev Marto Kos in Sredozemlje Dubravko Šuica krepila regionalno stabilnost in gospodarsko povezovanje. Ob koncu zaslišanja je napovedala, da bo v prvi polovici mandata obiskala Zahodni Balkan ter poudarila, da bi morali nove članice sprejemati na podlagi njihovih dosežkov.
Izpostavila je tudi, da se je Kitajska v zadnjih letih spremenila. “Naša odvisnost od Kitajske v pomembnih sektorjih je naša ranljiva točka,” je priznala. Zavzela se je tudi za to, da bi Kitajska plačala ceno svoje podpore Rusiji v vojni v Ukrajini. V odgovorih na poslanska vprašanja pa je menila, da unija v odnosih s Pekingom ne bi smela podcenjevati svoje moči. “Smo velika gospodarska sila, tu je naš vzvod v odnosih s Kitajsko,” je ocenila.
Napovedala je še, da bo stopila v stik z administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, preden bo nastopil mandat. ZDA ostajajo naša najpomembnejša zaveznica, še naprej bomo tesno sodelovali z njimi, je dejala.
Tako v uvodni predstavitvi kot v odgovorih članom odbora se je odločno zavzela za krepitev evropske obrambe. “Ne moremo dovoliti, da Rusija, Iran in Severna Koreja proizvedejo več orožja kot evroatlantska skupnost,” je dejala. Kritična je bila tudi do “bistveno premajhnih vlaganj v obrambo” v uniji. “Problem z obrambo je, da ko jo potrebuješ, je že prepozno za odločitve,” je še menila.
Zaslišanje Kallas danes poteka vzporedno z zaslišanjem podpredsedniškega kandidata Raffaeleja Fitta, pristojni parlamentarni odbori pa bodo danes zaslišali vseh šest kandidatk oziroma kandidatov za podpredsednike prihodnje Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje