Menu ItemSrednja Evropa se po prihodu ciklona Boris spopada s hudimi poplavami. Na Poljskem, Češkem in v Avstriji še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 15 ljudi. Številni prebivalci so ostali brez elektrike in vode, na tisoče je evakuiranih. A tudi danes bo še deževalo. V pripravljenosti so tudi na Madžarskem.
Srednjeevropske države se po prihodu ciklona Boris spopadajo s hudimi poplavami. Več o tem lahko preberete v članku: Zakaj je ciklon Boris tako nenavaden in uničujoč.
V Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Romuniji je utonilo najmanj 15 ljudi. V Romuniji je v poplavah umrlo šest ljudi, v nedeljo je umrl avstrijski gasilec. V Spodnji Avstriji sta se doma utopila dva moška, stara 70 in 80 let, je danes pojasnil tiskovni predstavnik policije. Državna poljska agencija PAP medtem poroča o petih smrtih na Poljskem, na Češkem pa so doslej potrdili eno smrtno žrtev, navaja agencija Reuters.
Precej prizadeti sta obmejni območji med Češko in Poljsko, kjer je deroča voda zrušila nekaj mostov, številni so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Na Poljskem še naprej veljajo izredne razmere, razglašena je naravna katastrofa. Premier Donald Tusk je danes že napovedal pomoč v višini milijarde zlotov (234 milijonov evrov) za prizadete predele države in prebivalce.
Ponoči je bilo hudo v mestu Nisa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni odpeljali na varno.
Poljska vlada je na prizadetih območjih razglasila 30-dnevne izredne razmere, ki veljajo za dele Spodnje Šlezije, Šlezije in regije Opole. Izredne razmere bodo omogočile pristojnim oblastem, da bodo lahko hitreje sprejemale odločitve glede nujnih ukrepov, poroča AFP.
“Razglašamo stanje naravne nesreče, kar bo olajšalo delovanje različnih služb in odpravljanje posledic poplav,” je kabinet poljskega premierja sporočil na družbenem omrežju X.
Medtem se je gladina reke v kraju Klodzko blizu češke meje v noči na nedeljo zvišala z enega na kar več kot 6,5 metra. Iz poplavljenih domovanj so evakuirali več kot tisoč ljudi, motena je preskrba z elektriko, voda iz pip pa ni primerna za pitje.
Župan kraja je dejal, da je voda odtekla, vendar je potrebna pomoč. “Potrebujemo ustekleničeno vodo in suhe zaloge, vzpostavili smo center za žrtve poplav, evakuirane s poplavljenih območij,” je nanizal za televizijo RMF FM. Šoloobvezni otroci bodo do konca tedna doma, več kot pol mesta je ostalo brez elektrike.
V Spodnji Šleziji je popustil eden od jezov, voda, ki se je sprostila, pa ogroža naselja vzdolž reke. V mestu Vroclav, največjem mestu Šlezije, se medtem pripravljajo na poplavni val.
Župan Jacek Sutryk je za mesto ob Odri izdal opozorilo pred poplavami. Varnostni ukrepi vključujejo 24-urni nadzor nasipov, kanalov in jezov. Poplavni val naj bi Vroclav dosegel v sredo. A val naj ne bi bil tako visok kot leta 1997, ko je poplavilo tretjino mesta. Takrat so več sredstev namenili poplavni infrastrukturi, naredili so nove nasipe in zadrževalne bazene. Župan je ob tem na Facebooku izrazil upanje, da se črne napovedi ne bodo uresničile.
Na Češkem prva smrtna žrtev, več jih pogrešajo
Olajšanja še ni niti na Češkem, kjer govorijo o “30-letnih poplavah”.
Poplavni val je na Moravi danes dosegel Litovel, mesto približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o povsem poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, saj v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje gladine. Tudi tam so zaprte šole in zdravstvene ustanove.
Zaradi poplavljenih delov severovzhodnega regionalnega glavnega mesta Ostrava so morali zapreti elektrarno, ki oskrbuje mesto s toploto in toplo vodo, ter dva kemična obrata.
Prebivalec mesta Krnov v Moravsko-šlezijski regiji je na Facebooku objavil fotografije, ki pričajo o razdejanih ulicah. Te so prekrite z blatom, ruševinami, vejevjem, ponekod so na asfaltu nastale razpoke. Domačini poročajo, da nimajo elektrike, tople vode, ponekod niti hladne vode. Zaradi poplav so na Češkem evakuirali 51 tisoč ljudi, številni so brez elektrike.
Podžupan Krnova Miroslav Binar je po poročanju češke tiskovne agencije dejal, da so razmere hujše kot ob poplavah leta 1997. Ujete domačine so iz blokov reševali tudi s helikopterji. Danes bo v Pragi potekal krizni sestanek vlade o nujni pomoči prizadetim.
V južnem delu države se je porušil eden od jezov. Minister za okolje Petr Hladik je prebivalce najbolj prizadetih območij pozval, naj bodo pripravljeni na morebitno evakuacijo.
Dodal je, da so tla namočena in da se deževnica zadržuje na površini, kar povečuje tveganje nenadnih poplav.
Gladina rek se viša tudi ponekod drugod. Najvišja stopnja nevarnosti denimo velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labem bodo danes postavili nove poplavne pregrade. Po enem najhujših neurij v več letih je narasla voda že v nedeljo zalila več mest, med drugim Jesenik in Krnov blizu meje s Poljsko. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi.
Poplave so v državi zahtevale prvo smrtno žrtev, še najmanj sedem ljudi je pogrešanih, je danes potrdil načelnik policije Martin Vondrašek. Ena oseba je utonila v reki v bližini Bruntala na severovzhodu države. Med pogrešanimi pa so tudi trije, ki so v bližini Jesenika z avtomobilom padli v reko. Za vozilom za zdaj ni nobenih sledi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Avstriji trije mrtvi
Tudi v Avstriji so napovedane nove padavine. Dunajski gasilci so imeli v zadnjih 24 urah več kot 1.300 intervencij, najhuje je bilo, ko so imeli tudi po sto klicev na uro. V Avstriji so zaprte številne ceste, več odsekov avtoceste je neprevoznih. Delno je ustavljen tudi železniški promet.
Do polnoči ne bodo obratovale tri železniške proge, na Dunaju nastajajo motnje v delovanju podzemne železnice. Pristojni državljanom svetujejo, naj vse nenujne opravke preložijo na četrtek, ko naj bi se vremensko dogajanje popolnoma umirilo.
“Ni konec. Stanje je še vedno kritično,” je v luči tega opozorila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Po njenih navedbah je več kot 200 cest v Spodnji Avstriji zaprtih, evakuiranih je bilo 1800 stavb, številni učenci so ostali doma, okoli 3500 gospodinjstev pa je brez elektrike. Na terenu v deželi je okoli 300 vojakov, ki med drugim izvajajo izvidniške polete in sodelujejo pri reševalnih akcijah.
Po pisanju ORF je najbolj kritično območje v Spodnji Avstriji, kjer so razglasili stanje naravne nesreče. Izredne razmere še vedno veljajo za St. Pölten, Krems in Tulin, nevarnost poplav ni minila tudi ob reki Litava na Gradiščanskem. V Spodnji Avstriji so minuli konec tedna rešili na stotine ljudi. V St. Pöltnu so do nedelje pozno zvečer rešili 304 ljudi. V nedeljo je med intervencijo v poplavljeni stavbi umrl gasilec na severu države.
Približno sto turistov naj bi obtičalo na turistični ladji na Donavi blizu Dunaja. Po poročanju švicarske radiotelevizije SRF bodo potniki in posadka Thurgau Prestige, ki pluje od Linza do Budimpešte, do nadaljnjega počakali na ladji. Po navedbah upravljalca ladje bodo tam ostali vsaj do torka.
Avstrijski kancler Karl Nehammer se je v objavi na družbenem omrežju X zahvalil številnim evropskim državam, med drugim tudi Sloveniji, za pomoč, ki so jo ponudile Avstriji ob katastrofalnih poplavah.
“V težkih časih smo hvaležni za prijateljstvo in solidarnost naši sosedov in prijateljev. Bavarska, Slovenija, južna Tirolska, Nizozemska, Liechtenstein in Ukrajina so ponudile pomoč v boju proti posledicam poplav v Avstriji. Najlepša hvala, ste pravi prijatelji,” je zapisal Nehammer.
Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6.000 kmetijskih objektov.
Narašča tudi Donava, na Madžarskem v pripravljenosti
Po besedah madžarskega notranjega Sandorja Pinterja je zaradi naraščajoče Donave, ki teče tudi skozi Budimpešto, v pripravljenosti 12 tisoč vojakov. Mednarodne obveznosti je zaradi vremenskih razmer in poplav prestavil premier Viktor Orban.
Prizadetim državam bo pomagala Slovenija. Vlada je v nedeljo na družbenih omrežjih sporočila, da se bo Slovenija odzvala brez oklevanja, če bo katera od prizadetih držav zaprosila za mednarodno pomoč, saj “še pomnimo njihovo pomoč” ob katastrofalnih poplavah, ki so avgusta lani prizadele Slovenijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje