Menu Item
Po dostopnih podatkih javnomnenjskih raziskav številnim prepoznavnim obrazom na evropskem političnem parketu v zadnjem času upada priljubljenost. Kot pojasnjuje politolog Jan Kubik, je priljubljenost svetovnih voditeljev sicer večinoma odvisna od stanja v njihovih državah, kljub temu pa je mogoče zaznati vsesplošni občutek "slabe volje", ki ga povzroča prepričanje, da svet ni več v dobrem stanju.
Po podatkih raziskave, ki jo je septembra objavila nemška družba Infratest Dimap, je nemški kancler Olaf Scholz na dnu lestvice priljubljenosti nemških voditeljev. V zadnji javnomnenjski anketi, ki so jo opravili v družbi, je aktualnemu nemškemu kanclerju podporo namenilo le 18 odstotkov anketirancev, piše evropski novičarski portal Euronews.
Za primerjavo: dolgoletna kanclerka Angela Merkel je v 16 letih svojega mandata večinoma uživala 76-odstotno povprečno oceno zaupanja. Podpora javnosti ji je najbolj upadla po sprejetju vrste ukrepov v okviru politike odprtih meja med begunsko krizo leta 2016. Takrat je v javnomnenjskih anketah uživala “le” 46 odstotkov podpore.
Scholz, ki je na čelu močno razdeljene vladne koalicije, je doživel strm padec priljubljenosti, kar se je končalo s tem, da je njegova stranka na junijskih evropskih volitvah prejela slabih 14 odstotkov glasov. Uvrstila se je ne zgolj za največjo nemško opozicijsko konservativno unijo CDU/CSU, temveč tudi za doslej precej obrobne stranke, kot je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD).
Manko “pozitivnih političnih vizionarjev”
Čeprav je Scholzeva priljubljenost še posebej izstopajoča, tudi drugi evropski voditelji niso na pretirano boljših položajih, saj so številni najbolj prepoznavni obrazi na celini glede na razpoložljive podatke javnomnenjskih raziskav, zbrane v zadnjih treh mesecih, dosegli nizke ocene.
Priljubljenost voditeljev je v večini odvisna od razmer v njihovi državi, a politolog Jan Kubik, profesor na oddelku za slovanske in vzhodnoevropske študije na University College London, je za Euronews povedal, da je za nizke ocene voditeljev v Evropi morda odgovoren splošni občutek razočaranja nad politiko.
“Ne moremo mimo občutka slabe volje, ki ga povzroča prepričanje, da svet ni v dobrem stanju. Ob tem pa nihče ne ve, kako bi razmere lahko izboljšali,” je dejal Kubik in dodal, da Evropi primanjkuje tudi “pozitivnih vizionarjev” v političnem okolju, ki je bistveno zaznamovano zaradi dveh velikih vojn – vojne v Ukrajini in Gazi – ter vse večje priljubljenosti skrajne desnice.
Ne le Scholz, na tnalu tudi Tusk in Macron
Kubik v nadaljevanju za Euronews ugotavlja, da upada tudi zaupanje v poljskega predsednika vlade Donalda Tuska. Odkar je prevzel premierski položaj, mu anketiranci vse manj zaupajo, a Kubik ob tem poudarja, da poljski premier še vedno uživa višjo podporo kot njegov politični predhodnik in nasprotnik, vodja nekdaj vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński.
Upadanje podpore Tusku je po Kubikovih besedah mogoče pripisati vse večji polariziranosti Poljske, pa tudi Tuskovim spornim poskusom, da bi popravil škodo, ki so jo demokraciji povzročili njegovi desničarski predhodniki.
“Počasnost in težko razumljiva zapletenost tega procesa povzročata vse večje prepričanje, da je vlada nesposobna,” je za Euronews dejal Kubik.
Vse bolj nepriljubljen je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki v Franciji uživa le 30-odstotno podporo. Francoski politični analitik Francois Valentin je za Euronews dejal, da se je Macron v Franciji osramotil z zadnjimi političnimi odločitvami, zaradi česar je lahko deležen velikega odpora, če odločitve njegove vlade ne bodo naletele na (pozitiven) odmev v francoski javnosti.
“Ko je bil novinec, mu je to koristilo, zdaj pa deluje proti njemu. Zlasti zdaj, ko je vse bolj izoliran, celo znotraj lastne politične sfere,” je dejal Valentin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje