Menu Item
Rusija in Zahod sta si v zgodovinski izmenjavi zapornikov, v kateri je eno ključnih vlog odigrala tudi Slovenija, izmenjala 24 zapornikov. Izmenjava je potekala v razmerju 1:2. Rusija je za vsakega zaprtega Rusa na Zahodu iz svojih zaporov izpustila dve v Rusiji zaprti osebi.
Zaporniki, ki sta jih Rusija in Belorusija predali Zahodu:
Evan Gershkovich (32 let)
Ameriški novinar Evan Gershkovich je bil 19. julija letos na ruskem sodišču obsojen na 16 let zapora v kazenski koloniji s strogim režimom. Ruske oblasti so ga aretirale marca 2023, ko je bil na novinarski odpravi v Jekaterinburgu, vse odtlej je bil v priporu. Rusi so mu očitali, da je po ukazih ameriške obveščevalne službe zbiral tajne informacije o ruskem proizvajalcu tankov Uralvagonzavod, a dokazov o njegovem domnevnem vohunjenju Moskva nikoli ni podala, sporočila je le, da so ga ujeli pri delu. Gershkovich je vse obtožbe o vohunjenju vseskozi zanikal. Wall Street Journal in ameriška administracija pa sta poudarjala, da je neupravičeno pridržan. Bil je prvi ameriški novinar po hladni vojni, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja.
Ilija Jašin (41 let)
Ruske oblasti so Ilijo Jašina po navedbah njegovega odvetnika premestile iz kazenske kolonije v zahodni regiji Smolensk, kjer je prestajal osem let in šest mesecev dolgo zaporno kazen zaradi kritike ruske vojne v Ukrajini in s tem kršenja ruskih vojaških zakonov. Jašin je eden najbolj znanih ruskih opozicijskih politikov in oster kritik režima Vladimirja Putina. Bil je osebni prijatelj leta 2015 ubitega Borisa Nemcova, v preteklosti je bil zaradi organizacije protestov v Moskvi večkrat zaprt.
Vladimir Kara-Murza (42 let)
Vladimir Kara-Murza je rusko-britanski politični aktivist, novinar, zgodovinar, glasen kritik Kremlja, nekdanji svetovalec opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Aretirali so ga leta 2022, na 25 let zapora pa so ga zaradi javnega izražanja kritik ruske invazije na Ukrajino obsodili leta 2023. Očitali so mu izdajo in “širjenje lažnih informacij o ruski vojski”. V začetku julija letos je bil zaradi nevroloških težav sprejet v zaporniško bolnišnico, nekaj časa se tudi ni vedelo, kje točno je. Preživel je dva poskusa zastrupitve, za svoje kolumne, ki jih je v zaporniški kazenski koloniji pisal za Washington Post, je letos prejel Pulitzerjevo nagrado.
Alsu Kurmaševa (47 let)
Novinarko Radia svobodna Evropa, ameriško-rusko državljanko, Alsu Kurmaševo so ruske oblasti konec julija letos zaradi kršenja zakonov o vojaški cenzuri obsodile na šest let in pol zapora. Ruski organi so jo prijeli lani, ko je državo obiskala zaradi družinskih razlogov.
Andrej Pivovarov (42 let)
Ruski opozicijski politik Andrej Pivovarov je bil julija letos v Rusiji obsojen na štiri leta zaporne kazni zaradi “vodenja neželene organizacije”. Bil je namreč vodja prodemokratične skupine Open Russia, ki jo je ustanovil izgnani ruski tajkun Mihail Hodorkovski.
Oleg Orlov (71 let)
Nasprotnik vojne v Ukrajini, borec za človekove pravice, 71-letni Oleg Orlov, je bil letos obsojen na dve leti in pol zapora zaradi “diskreditacij ruske vojske”. Leta 2022 je objavil članek z naslovom “Želeli so fašizem. Imajo ga.” V njem je agresijo na Ukrajino označil kot hud udarec za prihodnost Rusije. Ruske oblasti so razpustitev organizacije Memorial, v okviru katere je deloval, odredile že pred začetkom invazije na Ukrajino.
Aleksandra Skočilenko (33 let)
Ruska umetnica Aleksandra Skočilenko je bila obsojena na sedem let zapora, ker je v znak protesta proti ruski invaziji na Ukrajino v trgovinah delila protestne letake. Pred dnevi so jo po poročanju AFP premestili v zapor v Sankt Peterburgu.
Lilija Čaniševa (32 let)
Lilija Čaniševa, zaveznica ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in nekdanja regionalna koordinatorka njegove politične skupine v mestu Ufa na južnem Uralu, je bila obsojena zaradi “ustanovitve ekstremistične organizacije”. Sodišče ji je prisodilo sedem in pol let zapora.
Ksenija Fadejeva (32 let)
Še ena političarka in nekdanja sodelavka Navalnega Ksenija Fadejeva je bila obsojena zaradi ekstremizma. Sodišče v sibirskem mestu Tomsk je 32-letnici konec lanskega leta izreklo devetletno zaporno kazen.
Rico Krieger (30 let)
Nemškega državljana Rica Kriegerja so v Belorusiji, ki je povsem odvisna od Rusije, obsodili na smrt s streljanjem zaradi očitka, da je v Belorusiji po navodilih ukrajinske tajne službe pripravljal teroristični napad blizu železniškega omrežja. Belorusija je edina država v Evropi, ki smrtno kazen tudi izvrši.
Kdaj točno je bilo sojenje, ni znano, se je pa zanj izvedelo 20. julija, v končnici pogajanj o izmenjavi zapornikov in zato nikakor ni mogoče izključiti, da sta bili aretacija in obsodba 30-letnega Nemca rusko-beloruski pritisk na Zahod, naj vendarle v izmenjavo vključi tudi morilca ruske tajne službe FSB Vadima Krasikova, ki je bil v zaporu prav v Nemčiji. Putin si ga je že dlje časa prizadeval vrniti v Rusijo, toda Zahod se je temu do zdaj upiral. Nemčija je na koncu na izpustitev Krasikova, Putinovega “svetega grala”, morala pristati. Le nekaj dni pred današnjo izmenjavo zapornikov je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko Kriegerja pomilostil.
Kevin Lick (19 let)
Kevin Lick iz ruske severnokavkaške republike Adigeja je bil decembra lani zaradi državne izdaje obsojen na štiri leta zapora v kazenski koloniji. Ruske oblasti so ga prijele po tem, ko so se pojavile obtožbe, da je z okna svojega stanovanja fotografiral vojaško lokacijo. Po mnenju preiskovalcev je fotografije posnel, da bi pomagal nemškim tajnim službam.
Demuri Voronin (starost neznana)
Ruski politolog Demuri Voronin je bil marca lani na moskovskem sodišču obsojen na 13 let in tri mesece zapora. Vpleten je bil v primer Ivana Safronova, nekdanjega svetovalca generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Roskozmos, ki je bil obsojen na 22-letno zaporno kazen zaradi veleizdaje. Obtožen je bil, da je češki obveščevalni službi delil tajne ruske podatke.
Vadim Ostanin (starost neznana)
Vadima Ostanina je rusko sodišče lani julija obsodilo na devet let zapora, zaradi sodelovanja v ekstremistični skupini in propagiranja dejavnosti nekomercialne organizacije, ki posega v zasebnost in pravice državljanov. Ostanin je vodil in organiziral lokalni sedež Protikorupcijske fundacije opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Ruske oblasti so ga aretirale decembra 2021 v Moskvi in ga nato premestile v sibirsko mesto Barnaul, kjer so mu tudi sodili.
Patrick Schoebel (38 ali 39 let)
Nemškega državljana Patricka Schoebla so ruske oblasti februarja letos prijele ob prihodu na letališče v Sankt Peterburgu, potem ko so v njegovi prtljagi našli paket gumi bombonov, ki so vsebovali marihuano. Obtožen je bil tihotapljenja mamil, za kar je v Rusiji zagrožena kazen do sedem let zapora.
Paul Whelan (54 let)
Nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana so v Rusiji leta 2020 obsodili na 16 let zapora zaradi vohunjenja, ameriška administracija pa je ves čas trdila, da je neupravičeno pridržan (angl. wrongfully detained) in da si prizadeva za njegovo vrnitev domov. Whelan je bil v Rusiji pridržan od leta 2018, kamor je pripotoval na prijateljevo poroko.
Herman Moyzhes (starost neznana)
Odvetnik in aktivist Herman Moyzhes je bil v začetku julija letos v Rusiji obtožen izdaje, ker je ruskim državljanom pomagal pridobiti dovoljenja za bivanje v Evropi. Nemška judovska skupnost je njegovo aretacijo označila za politično motivirano.
Zaporniki, ki jih je Zahod predal Rusiji:
Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva (starost neznana)
Ruska vohuna Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva, ki sta bila prijeta in obsojena v Sloveniji. Pri nas sta se predstavljala kot argentinska državljana Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos. S svojima mladoletnima otrokoma sta od leta 2017 živela v hiši v ljubljanskih Črnučah, na Parmovi ulici pa sta imela pisarno.
Aretacijo na njunem domu v Črnučah, kar je bila prva aretacija pri nas, pri kateri je sodelovala Sova, so izvedli 5. decembra 2022. Od takrat sta bila v priporu, sojenje pa se je zaključilo le dan pred izmenjavo zapornikov z njunim priznanjem krivde in z izgonom iz države. Sodišče ju je zaradi vohunstva in overitve lažne vsebine obsodilo na skupno kazen enega leta in sedmih mesecev zapora, kar je približno toliko, kolikor sta v Sloveniji preživela v priporu. To je prva obsodba zaradi vohunstva v zgodovini Slovenije, sodni proces pa je bil z izjemo izreka sodbe v celoti tajen.
Vadim Krasikov (58 let)
Pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen. Nemško sodišče ga je leta 2021 obsodilo zaradi brutalne likvidacije nekdanjega čečenskega poveljnika Zelimkana Kangošvilija v berlinskem parku Tiergarten avgusta leta 2019. Kangošvilija je najprej s kolesa ustrelil v hrbet, nato pa je stopil s kolesa in ga še dvakrat od blizu ustrelil v glavo. Ključne dokaze proti Krasikovu je priskrbela ukrajinska tajna služba.
Putin si je za njegovo vrnitev v Rusijo prizadeval ves čas, a Zahod ga ni bil pripravljen vrniti. To se je spremenilo, ko je Belorusija sporočila, da je na smrt s streljanjem obsodila 30-letnega Nemca Rica Kriegerja. Krasikov naj bi bil tudi eden ključnih Putinovih pogojev za izvedbo največje izmenjave zapornikov med Vzhodom in Zahodom po koncu hladne vojne.
Mihail Valerjevič Mikušin (starost neznana)
Ruski vohun Mihail Valerjevič Mikušin je bil oktobra leta 2022 aretiran in priprt na Norveškem. Delal je na norveški univerzi Tromso, kjer se je izdajal za brazilskega raziskovalca. Tik pred aretacijo se je udeležil seminarja o hibridnih grožnjah, na katerem so obravnavali tudi odziv na eksplozijo na plinovodu Severni tok. Norveške oblasti so ga najprej ovadile zaradi suma vstopa v državo pod lažno identiteto, kasneje pa so ugotovili, da je bil dejansko visoki častnik ruske vojaške obveščevalne službe GRU. Mikušinu je na Norveškem grozilo do tri leta zapora.
Pavel Rubcov (starost neznana)
Špansko-ruski državljan Pavel Rubcov s španskim imenom Pablo Gonzales, je na Poljskem živel pod pretvezo, da je španski novinar, ki poroča o vojni v Ukrajini. Poljske oblasti so ga zaradi suma, da opravlja obveščevalne dejavnosti za Rusijo, aretirale februarja 2022 na meji z Ukrajino. Rubcov je na Poljskem v priporu čakal na sojenje. Grozilo mu je do deset let zapora.
Roman Seleznev (40 let)
Roman Seleznev je bil novembra 2017 v ZDA obsojen na 27 let ječe za svojo vlogo v kibernetski prevari in oškodovanje bank s prevaro. Znan je tudi po imenih: Track2, Bulba in Ncux. Star je 40 let, je ruski računalniški heker. Leta 2017 je BBC poročal, da je njegov oče Valerij Seleznev, pomemben član ruske dume in Putinov zaveznik, protestiral zaradi sinove kazni v ZDA. Trdil je, da je bil sin ugrabljen in mučen, saj da je biti v zaporu v tuji državi, ki ga je ugrabila, že samo po sebi mučenje. Dejal naj bi, da je sin dobil dosmrtno ječo, saj da tako dolge kazni ne bo preživel.
Vladislav Kljušin (43 let)
Vladislav Kljušin je bil lani obsojen na devet let zaporne kazni v ZDA zaradi poslovnih prevar s hekanjem. Po poročanju zahodnih medijev naj bi imel zveze v Kremlju. Po poročanju ruskih opozicijskih medijev naj bi bil zelo blizu Alekseju Gromovu, pomembnemu kremeljskemu uradniku. V ZDA je bil izročen iz Švice. Trdil je, da so se ga lotili zaradi političnih razlogov. Kljušin velja za enega najpomembnejših ruskih zapornikov v ZDA. NY Post je poročal, da je Kljušin lastnik podjetja M-13 iz Moskve, ki je delalo za rusko vlado.
Vadim Konoščenok (48 let)
Domnevni ruski obveščevalec Vadim Konoščenok je bil v ZDA priprt in obtožen več kaznivih dejanj, povezanih s tihotapljenjem ameriških polprevodnikov in streliva v Rusijo. Bil naj bi vodja tihotapske skupine, ki je delovala pod vodstvom ruskih obveščevalnih služb. Aretiran je bil v Estoniji, ta pa ga je sredi julija letos predala ZDA. Na prvem zaslišanju na sodišču v New Yorku se je izrekel za nedolžnega. Zaradi obtožb o zaroti, kršitvah ameriškega izvoznega nadzora, tihotapstva in pranja denarja mu je v ZDA grozilo do 30 let zapora.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje