Menu Item
To, da Mongolija kot članica Mednarodnega kazenskega sodišče (ICC) ni izvršila naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, predstavlja hud udarec za sodišče in mednarodni kazenski sistem, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu. Po besedah njegovega predstavnika je Mongolija s tem prevzela odgovornost za vojne zločine dolgoletnega predsednika Rusije. Kijev je oblastem v Ulan Batorju zagrozil s posledicami.
“To, da mongolska vlada ni izvršila zavezujočega naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za prijetje Vladimirja Putina, je hud udarec za ICC in mednarodni sistem kazenskega pravosodja,” je na omrežju X sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah je Mongolija s tem prevzela odgovornost za vojne zločine dolgoletnega predsednika Rusije.
“V sodelovanju s partnerji bomo zagotovili, da bo to imelo posledice za Ulan Bator,” so zagrozili na ministrstvu v Kijevu, potem ko je Putin, za katerega je sodišče v Haagu zaradi nezakonitih deportacij ukrajinskih otrok lani izdalo nalog za prijetje, v Mongoliji naletel na topel sprejem z vsemi pripadajočimi državniškimi častmi.
Čeprav imajo članice ICC obveznost pridržati ljudi, za katere sodišče izda nalog za aretacijo, pa je v praksi mogoče storiti le malo, če se oblasti v posamezni državi za kaj takega ne odločijo same. ICC namreč nima lastnih organov za izvrševanje nalogov.
Že pred potovanjem je poleg Ukrajine Mongolijo k aretaciji Putina pozval tudi Human Rights Watch, medtem ko je organizacija Amnesty International v ponedeljek opozorila, da neukrepanje mongolskih oblasti dodatno spodkopava legitimnost ICC, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putina je danes na Trgu Džingiskana v Ulan Batorju sprejel mongolski kolega Uhna Hurelsuh. Ob robu sprejema se je zbrala manjša skupina protestnikov z napisom, naj ruski predsednik odide, navaja britanski BBC.
Putin je sicer v Mongolijo, ki je gospodarsko odvisna od Moskve, prispel z namenom krepitve sodelovanja med državama. Pred potovanjem je v pogovoru za tamkajšnji časnik Unuudur med drugim izpostavil številne “obetavne gospodarske in industrijske projekte”, vključno z gradnjo plinovoda med Rusijo in Kitajsko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje