Kitajec se je boril za Rusijo, a odločitev hitro obžaloval: "Velika napaka"

Michael (njegovo pravo ime hranijo v uredništvu, op. p.) je kitajski vojak, ki je za CNN predstavil svojo zgodbo. Povedal je, da se je ruski vojski v vojni proti Ukrajini pridružil zato, ker je želel "okusiti vojaško življenje v tujini", a je že po enem letu, ki ga je preživel na rusko-ukrajinski fronti, prepričan, da je bila njegova odločitev "velika napaka".
Kot je med drugim pripovedoval novinarjem CNN, so ga nadrejeni za 21 dni zaprli v temno jamo s kovinskimi rešetkami, v kateri je bilo komaj dovolj prostora za stoječ položaj. Njegov prekršek naj bi bil spor s poveljnikom glede zaščitne opreme, ki bi mu lahko rešila življenje na fronti.

Izkušnja v jami, kjer, kot pravi, zaradi utesnjenosti ni mogel niti dvigniti glave, je uničila njegovo voljo do bojevanja za Moskvo. Zdaj želi poslati jasno sporočilo domov vsem kitajskim državljanom, ki razmišljajo o podobni poti. "Moram spregovoriti in opozoriti nerazumne Kitajce – ne prihajajte sem," je dejal.

Druga najmočnejša vojska je "ena velika šala"

Michael je za CNN spregovoril v telefonskem pogovoru ter pojasnil, da se trenutno zdravi zaradi poškodb, ki jih je utrpel na bojišču. "Druga najmočnejša vojska na svetu je ena sama velika šala," je dejal in pri tem naštel slabo opremo, neučinkovito logistiko, slabo ravnanje z vojaki ter "hudo korupcijo" kot glavne težave znotraj ruske vojske – težave, o katerih se od začetka vojne pogosto poroča.
Tako Ukrajina kot Rusija v svojih vrstah uporabljata tuje borce, toda vprašanje kitajskih najemnikov na ruski strani je v ospredje svetovne javnosti prišlo, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v začetku aprila razkril, da je Ukrajina zajela dva kitajska borca, ter zatrdil, da je v ruskih vrstah še "veliko več" Kitajcev.

Zelenski je od Pekinga zahteval pojasnila, vendar je Kitajska vsakršno vpletenost zanikala in ponovila že večkrat izraženo stališče, da kitajski državljani ne bi smeli sodelovati v vojaških akcijah na nobeni strani.

Tudi namestnik ruskega zunanjega ministra je po poročanju ruske državne agencije TASS izjave o kitajskih borcih v Ukrajini označil za "popolnoma neresnične". Kmalu zatem pa je Ukrajina zajete kitajske borce predstavila medijem. Kijev ob tem trdi, da imajo podatke o še 155 kitajskih državljanih, ki se borijo za Rusijo, a po ocenah Zelenskega je pravo število še višje.

Tako Michael kot še en kitajski borec, ki se je boril na ruski strani, sta za CNN povedala, da vesta za vsaj še sto drugih kitajskih vojakov.

Peščica kitajskih državljanov se medtem bori tudi na strani Ukrajine. CNN je njihovo prisotnost potrdil pri eni od enot, vendar ukrajinske kopenske sile skupnega števila niso mogle navesti, saj vsaka enota novači svoje borce neposredno.

Kitajski moški tarče mačističnih oglasov

Kot piše CNN, so kitajski moški postali tarče mačističnih propagandnih oglasov na družbenih omrežjih, ki jih pozivajo, naj se pridružijo ruskim silam na fronti. Objave običajno obljubljajo dobro plačilo ter poudarjajo, da bo pridružitev ruskim silam okrepila moškost.
Vsi videoposnetki so v ruščini, vendar so opremljeni s kitajskimi prevodi. Eden od njih je bil opremljen s kitajskimi podnapisi, ki so gledalce spraševali: "Ali nisi moški? Bodi pravi moški!". Kdo je pripravil te oglase, ni jasno.

Michael je v telefonskem pogovoru pojasnil, da jih je začel videvati leta 2023 na platformi Douyin, tj. na kitajski različici TikToka. Sam je bil sicer pred pridružitvijo ruskim enotam vojak tudi v kitajski Ljudski osvobodilni armadi, vendar je vojsko zapustil že leta 2018. Oglasi in videoposnetki drugih kitajskih borcev na fronti pa so v njem ponovno prebudili "željo po vojaškem življenju".

"Takrat sem bil res navdušen," se spominja Michael in dodaja: "Kot nekdanji poklicni vojak na Kitajskem sem mislil, da moram najti način, kako lahko prispevam." Poudaril je, da njegova odločitev ni bila politične narave – želel se je le boriti. "Sem zgolj vojak," je dejal. Čeprav bi se lahko boril tudi za ukrajinsko stran, je pojasnil, da je bilo bistveno bolj enostavno dobiti vizum za Rusijo.

Dobro plačilo in nagrade za osvojeno ozemlje

Novembra 2023 je Michael s turističnim dovoljenjem prispel v Moskvo. Ker ni govoril rusko, ga je ruska vojska sprva zavrnila, zato se je pridružil razvpitemu najemniškemu podjetju Wagner. Od tam so ga kmalu poslali na fronto v regijo Donbas. Šest mesecev kasneje, maja 2024, pa je po njegovih besedah že podpisal enoletno pogodbo z ruskim obrambnim ministrstvom, ki ga je nato poslalo v Bahmut. Tudi drugi tuji borci so podpisovali podobne pogodbe, je pojasnil.

Kot je Michael razkril v pogovoru za CNN, mu je pogodba zagotavljala mesečno plačilo v višini 200.000 rubljev (približno 2.140 evrov), prejel pa naj bi tudi dodatne nagrade za osvojena ozemlja – 50.000 rubljev dodatka (535 evrov) za vsak kilometer, ki so ga potisnili proti vzhodu.

Kot je poudaril, je bila večina njegovih kitajskih soborcev motivirana prav zaradi denarja. Sebe in ostale kitajske državljane na ruski fronti je namreč opisal kot ljudi "z dna družbe", ki v domačem okolju zaradi hiperkompetitivne družbe in upočasnjene gospodarske rasti nimajo nobenih možnosti za uspeh.

Prepričanje o ruski vojaški premoči

Maria Repnikova, strokovnjakinja za kitajsko in rusko politiko, je pojasnila, da kitajski državni mediji v poročanju o vojni pogosto izražajo proruska stališča. "Poročanje kitajskih medijev ima pomemben vpliv na javno dojemanje te invazije," je dejala. Ob tem je poudarila, da so pri novačenju kitajskih borcev nedvomno igrala pomembno vlogo tudi družbena omrežja.
Čeprav kitajski borci doslej niso pritegnili večje pozornosti svetovne javnosti, so bili prizori kitajskih vojakov, ki so iz fronte dnevno delili videoposnetke in se v živo pogovarjali z drugimi borci, na kitajskih platformah kratkih videov nekaj povsem običajnega. Njihovi računi so pogosto vsebovali kombinacijo kitajskih in ruskih zastav.

Kmalu po tem, ko je Zelenski vprašanje kitajskih borcev na ruski strani odprl v pogovorih s Pekingom, pa so bili številni računi na družbenih omrežjih blokirani.

Kljub temu pa so ruski oglasi, ki želijo rekrutirati kitajske vojake, še vedno široko dostopni na kitajskem strogo nadzorovanem internetu.

Kitajski vojaki na obeh straneh fronte

V vojni v Ukrajini se na obeh straneh borijo Kitajci, vendar imajo tisti, ki so se odločili boriti za Ukrajino – večinoma zaradi ideoloških razlogov in ne zaradi finančnih koristi – nekaj skupnega: vsi so pred tem nekaj časa živeli zunaj Kitajske, še piše CNN. Za medij je tako spregovoril Jason, ki je bil rojen na Kitajskem, a se je v srednješolskih letih preselil v ZDA. Povedal je, da je maja 2023 opustil magistrski študij računalništva na eni od ameriških fakultet in odpotoval v Lvov, mesto v zahodni Ukrajini, kjer se je vpisal v Mednarodno legijo Ukrajine. CNN je preveril njegov kitajski potni list in pogodbo o vpisu v enoto.
Po štirih mesecih preživljanja v jarkih in zaklonih pod obstreljevanjem je Jason, takrat pripadnik pehote, želel še bolj aktivno sodelovati v bojih. Prijavil se je za premestitev v jurišno enoto, vendar je bil zavrnjen, ker je ukrajinski poveljnik postal sumničav zaradi njegovega porekla. Po vrnitvi v ZDA je to zavrnitev opisal kot "žalostno", a dodal, da jo razume, saj da sta "Rusija in Kitajska precej povezani".

Po zajetju kitajskih borcev je Zelenski javno povedal, da Ukrajina preiskuje, ali je kitajska država kakorkoli sodelovala pri spodbujanju svojih državljanov k bojevanju za Rusijo. "Na to vprašanje še nimam odgovora. Ukrajinska varnostna služba bo preiskala zadevo," je ukrajinski predsednik dejal prejšnji teden.

Kitajska je sicer že večkrat zanikala kakršnokoli vpletenost države. "Te obtožbe so neutemeljene," je v začetku meseca izjavil Lin Jian, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, ko so ga vprašali za odziv na trditve Zelenskega.

Čeprav sta Michael in Jason na nasprotnih straneh te vojne, imata skupno izkušnjo: realnost vojne je bila mnogo hujša, kot sta si sploh lahko predstavljala. "Je neverjetno brutalno, daleč onkraj vsega, kar si lahko kdo predstavlja," je dejal Michael.