Menu Item
Kitajska je na na obisk tajvanske predsednice Caj Ing Ven v ZDA odgovorila s sankcijami proti predstavnici Tajvana v ZDA, pa tudi inštitutu in knjižnici, ki naj bi omogočala "platformo za njene separatistične dejavnosti".
Kitajska je v odziv na srečanje tajvanske predsednice Caj Ing Ven z ameriškimi zakonodajalci v Kaliforniji uvedla sankcije proti predstavnici Tajvana v ZDA Hsiao Bi Kim.
Kitajske oblasti predstavnico Bi Kim obtožujejo iskanja podpore za neodvisnost Tajvana. V luči tega ji očitajo namerno spodbujanje konfrontacije ter ogrožanje miru in stabilnosti v regiji. Sankcije ji prepovedujejo vstop na kitajsko celino, v Hongkong in Macao. Prav tako pa z njo povezanim podjetjem prepovedujejo sodelovanje s kitajskimi podjetniki.
Pekinško zunanje ministrstvo je medtem sankcioniralo tudi ameriški inštitut Hudson s sedežem v Washingtonu in predsedniško knjižnico Ronalda Reagana v kraju Simi Valley.
Obema očitajo, da Caj Ing Ven zagotavljata platformo in prostore za njene separatistične dejavnosti za neodvisnost Tajvana. Sankcije jima med drugim prepovedujejo sodelovanje z univerzami, organizacijami in posamezniki na Kitajskem.
Vojaška prisotnost okrepljena
Tajvansko obrambno ministrstvo pa tudi danes opozarja, da Kitajska nadaljuje okrepljeno vojaško prisotnost v bližini otoka. Tri kitajske ladje naj bi plule v bližini otoka, bojno letalo in helikopter pa naj bi prečkala tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, ki je sicer bistveno obsežnejše kot dejanski zračni prostor Tajvana.
Že v sredo so v tajvanski ožini opazili tri kitajske bojne ladje, med njimi tudi letalonosilko. Te so ožino med Tajvanom in Filipini prečkala le nekaj ur pred srečanjem predsednice Caj Ing Ven in predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevina McCarthyja.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping. ZDA medtem ostajajo najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja, kljub temu da so leta 1979 uradno spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!