Kitajska sporočila, da je odkrila največje nahajališče zlata v zadnjih 70 letih

Kitajsko ministrstvo za naravne vire je potrdilo odkritje nahajališča Dadonggou. Gre za največje posamezno nahajališče zlata, o katerem so poročali v državi od ustanovitve Ljudske republike Kitajske leta 1949, poroča portal Euronews.

Po navedbah kitajskih uradnikov naj bi nahajališče vsebovalo približno 2.586 milijonov ton rude s povprečno vsebnostjo 0,56 grama na tono, kar skupno pomeni okoli 1.444 ton zlata.

Po trenutnih ocenah je ta količina žlahtne kovine vredna več kot 166 milijard evrov. Spomnimo sicer, da je zlato letos doseglo rekordne vrednosti. Njegova vrednost na svetovih trgih trenutno znaša več kot 115.000 evrov za kilogram.

Projekt je po poročanju Euronewsa izvedla državna družba Liaoning Geological and Mining Group. Na teren je poslala skoraj 1.000 tehnikov in delavcev ter raziskavo zaključila v zgolj 15 mesecih, kar je izjemno kratek čas za nahajališče takšnega obsega.

"Izjemno veliko odkritje"

Tamkajšnje ministrstvo je odkritje označilo za "izjemno veliko", a z nizko vsebnostjo rude in dodalo, da je že opravilo začetno oceno ekonomske upravičenosti projekta. Oblasti sicer niso razkrile natančne lokacije najdišča, so pa potrdili, da je v obmorski provinci Liaoning na severovzhodu Kitajske. To je sicer sprožilo ugibanja o morebitnih strateških razlogih za omenjeno razkritje informacij.

Kitajska je sicer v zadnjih letih pospešila prizadevanja na območju raziskovanja mineralnih surovin. Leta 2024 so uradniki poročali o odkritju nahajališča z več kot 1.000 tonami zlata v provinci Hunan ter še enega z več kot 40 tonami v provinci Gansu oktobra istega leta.

Leta 2024 je država proizvedla 377,24 tone zlata, kar predstavlja 0,56-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Domača poraba je v letu 2024 dosegla 985,31 tone, pri čemer je povpraševanje po zlatih palicah in kovancih zraslo za več kot 24 odstotkov v primerjavi z letom prej, še piše Euronews.

Zlato kot varna naložba v negotovih časih

Povpraševanje po zlatu je sicer, kot omenjeno, v zadnjem letu v svetu močno poskočilo. Cene so zrasle za več kot 50 odstotkov, k čemur je med drugim prispeval šibkejši dolar. Povpraševanje poganjajo tudi centralne banke, zlasti držav v razvoju, ki zlato vidijo kot naložbo, ki v času povečane geopolitične negotovosti in gospodarskih šokov ohranja vrednost.

In katere države imajo največjo zlato rezervo? Na prvem mestu so ZDA, ki so imele konec lanskega leta 8.133,46 tone zlata. Količina se v zadnjem desetletju ni bistveno spreminjala. Sledi ji Nemčija s 3.350 tonami zlata. Evropska velesila se tudi sicer ponaša s precej stalno zlato rezervo, ki se je od leta 2012 le rahlo zmanjšala.

Italija ima 2.452 ton zlata, Francija 2.437, Rusija, ki je v zadnjih letih kupila za več deset milijard evrov zlata, da bi zmanjšala svojo odvisnost od ameriškega dolarja, ima 2.330 ton zlata. Rusija je s svojimi zalogami prav tako prehitela Kitajsko (2.296 ton), ki velja za največjo svetovno proizvajalko te žlahtne kovine, saj predstavlja približno desetino celotne svetovne proizvodnje.

Med državami z največjo zalogo zlata so še Švica s 1.040 tonami, ki ga večinoma hrani doma, Indija z 880 tonami, Japonska z 846 tonami in Turčija s 632 tonami zlata.

Podatki Banke Slovenije pa kažejo, da se povečuje tudi zlata rezerva Banke Slovenije. Zaloge zlata naše centralne banke so bile konec julija vredne 372 milijonov evrov, kar je več kot 337 milijonov evrov junija in 228 milijonov evrov konec julija 2024. To je pomenilo okoli 13 odstotkov skupne mednarodne rezerve slovenske centralne banke, ki je bila konec julija vredna 2,9 milijarde evrov. Največji del so devizne rezerve, ki so konec julija znašale 1,3 milijarde evrov.