Kje v Evropi najraje delajo od doma? Podatki razkrivajo presenetljivo sliko

Pogostost dela od doma se po Evropi močno razlikuje, kar je povezano s kulturnimi in gospodarskimi dejavniki.

Raziskava delovnih ureditev (G-SWA) je pokazala, da ima Velika Britanija med 18 evropskimi državami najvišjo stopnjo dela na daljavo, saj zaposleni v povprečju delajo od doma 1,8 dneva na teden, poroča Euronews

Toda kako se razširjenost dela od doma razlikuje drugod po Evropi in svetu? In kaj pojasnjuje razlike med državami?

Raziskava kaže, da so se trendi dela na daljavo po pandemiji covida-19 spremenili. Izvedli so jo med novembrom 2024 in februarjem 2025, zajema polno zaposlene osebe, stare od 20 do 64 let, z zaključeno terciarno izobrazbo (visoko šolo ali univerzo).

Medtem ko globalno povprečje dela na daljavo znaša 1,2 dneva na teden, se ta številka med 40 državami, zajetimi v raziskavi, precej razlikuje – od zgolj 0,5 dneva na teden v Južni Koreji do 1,9 dneva v Kanadi.

Zakaj Britanci največ delajo od doma?

Po besedah ekonomista Cevata Giraya Aksoya ima Velika Britanija visoko stopnjo kulturnega individualizma, ki je močno povezan z udobjem pri delu. Izpostavil je tudi stroga pravila med pandemijo covida-19, ko so se vzpostavila pravila za delo na daljavo. Poleg tega je britanski trg dela močno osredotočen na storitvene dejavnosti – kot so finance, svetovanje in mediji –, kjer je delo od doma izvedljivo.

"Ključno je, da so britanski delavci razvili močne in trajne preference za hibridno delo – običajno želijo dva do tri dni dela na daljavo na teden. To ni več marginalna prednost, ampak osnovno pričakovanje," je dodal. Aksoy je opozoril, da lahko podjetja, ki tega ne upoštevajo, naletijo na resne težave pri privabljanju in zadrževanju kadra – še posebej v primerjavi z drugimi državami, kjer je več fleksibilnosti, še navaja Euronews.

Finska, Nemčija in Portugalska z več kot 1,5 dneva dela od doma na teden

Kot kaže, četrta raziskava ni zajela Slovenije. V Evropi sicer Veliki Britaniji sledita Finska (1,7 dneva) in Nemčija (1,6 dneva). Relativno visoko stopnjo dela na daljavo beležijo tudi na Portugalskem (1,5 dneva) ter na Madžarskem in Nizozemskem (obe po 1,4 dneva).

Zaposleni na Češkem, v Italiji in na Švedskem delajo od doma po 1,3 dneva na teden, kar je nekoliko nad svetovnim povprečjem. Romunija, Španija in Avstrija pa so poravnane s svetovnim povprečjem – vse tri poročajo o 1,2 dneva dela na daljavo tedensko.

Aksoy razlik v evropskih državah ne pripisuje zgolj enemu dejavniku, temveč kombinaciji strukturnih, kulturnih in ekonomskih vplivov.

"Med temi je najmočnejši napovedovalec individualizem – kulturna lastnost, ki poudarja osebno avtonomijo, samostojnost in neodvisnost pred kolektivnimi cilji ali tesnim nadzorom," je dejal.

Dodal je, da imajo pomembno vlogo tudi drugi dejavniki, kot so resnost in dolžina zaprtij med pandemijo, gostota prebivalstva in industrijska sestava gospodarstva. Na primer države z večjim deležem panog, primernih za delo na daljavo – kot sta IT in finance –, so bolje pripravljene na hibridne modele. V bolj gosto naseljenih državah so stopnje dela od doma pogosto višje, deloma tudi zaradi daljših voženj v službo.