Kljub razvadam večina Slovencev ocenjuje, da so zdravi

Svetovno združenje na področju tržnih raziskav in javnomnenjskih raziskav WIN International je v sodelovanju z Mediano pripravilo raziskavo. Ugotavljali so, kako med drugim Slovenci dojemajo svoje zdravje in ali kljub razvadam (kot sta tudi pitje alkohola in kajenje) menijo, da so zdravi.

Konec leta 2021 je WIN International, vodilno svetovno združenje na področju tržnih raziskav in javnomnenjskih raziskav, v sodelovanju z Inštitutom Mediana pripravilo raziskavo, v kateri so ugotavljali, kako posamezniki iz različnih držav dojemajo svoje zdravje – kljub razvadam, kot so nezdrava prehrana, slab spanec, premalo telesne aktivnosti, trpljenje zaradi stresa, kajenje in pitje alkohola.

V raziskavi, ki je potekala med 15. oktobrom in 18. novembrom lani, je sodelovalo več kot 33 tisoč ljudi iz 39 držav po svetu. Sodelovalo je 515 polnoletnih Slovencev.

Kaj kažejo ugotovitve?

Da se počutijo zdravo, je na globalni ravni odgovorilo 77 odstotkov vprašanih, za bolj zdrave se dojemajo moški (80 odstotkov).

72 odstotkov Evropejcev meni, da so zdravi, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, in sicer znaša 77 odstotkov. Na stari celini je Poljska tista, v kateri največ ljudi meni, da niso zdravi (44 odstotkov). Medtem 76 odstotkov Srbov in 68 odstotkov Hrvatov svoje zdravje ocenjujejo pozitivno. V globalnem povprečju 67 odstotkov vprašanih trdi, da se prehranjuje zdravo, pri čemer je tega mnenja več žensk (69 odstotkov) kot moških (66 odstotkov). Čeprav mlajša populacija meni, da se prehranjuje zdravo, izsledki raziskave kažejo, da po zdravi prehrani bolj posegajo starejše generacije.

Po samooceni se najbolj zdravo prehranjujejo Afričani (86 odstotkov), medtem 67 odstotkov vprašanih Evropejcev meni, da uživa zdravo prehrano. Slovenija, Hrvaška in Srbija so nekoliko pod evropskim povprečjem, in sicer Slovenija 64 odstotkov, Hrvaška 58 odstotkov in Srbija 56 odstotkov, na stari celini je najvišje uvrščena Španija (84 odstotkov).

Na vprašanje, kako pogosto ljudje dobro spijo, je v Sloveniji odgovorilo 62 odstotkov. Presenetljivo je prav Slovenija država, ki ima v Evropi najvišji delež dobro naspanih ljudi. Prav tako sta nad evropskim povprečjem Hrvaška (66 odstotkov) in Srbija (70 odstotkov). Najslabše spijo Nemci (47 odstotkov).

40 odstotkov vprašanih se redno ukvarja s telesno aktivnostjo, kar je več kot v minulih letih. Moški (43 odstotkov) se z vadbo ukvarjajo pogosteje kot ženske (37 odstotkov). Starostni skupini, ki sta najbolj aktivni, sta najmlajša (18-24 let, 42 odstotkov) in najstarejša (nad 65 let, 42 odstotkov), medtem ko je najmanj aktivna skupina med 45 in 54 let (38 odstotkov). Občutno več se s telesno aktivnostjo ukvarjajo anketiranci višjega družbenega razreda (47 odstotkov), medtem ko je ta odstotek v nižjem družbenem razredu 35 odstotkov.

Evropa je po številu ljudi, ki trdijo, da redno telovadijo, nekoliko nad svetovnim povprečjem (42 odstotkov), evropska država z najvišjim deležem je Finska (59 odstotkov). Delež tistih, ki redno telovadijo, je v Sloveniji 41 odstotkov, v Srbiji 30 odstotkov, najmanj pa med evropskimi državami telovadijo na Hrvaškem.

Skrb vzbujajoči so podatki o stresu, tega je vse več med ženskami in mladimi. Na vprašanje, kako pogosto ljudje trpijo zaradi stresa, je v svetovnem povprečju 33 odstotkov vprašanih odgovorilo pogosto, 35 odstotkov občasno in 32 odstotkov včasih oziroma nikoli. V zadnjih letih se je število ljudi, ki poročajo, da trpijo zaradi stresa, povečalo za 3 odstotke. Zaradi stresa najbolj trpijo ženske, ki v 38 odstotkih poročajo o pogostem stresu, medtem ko o pogostem stresu poroča 28 odstotkov moških. Po starostnih skupinah je stres najbolj prisoten med populacijo do 44. leta (37 odstotkov), nato pa se občutno zmanjšuje.

Stres je veliko bolj prisoten med ljudmi z nižjimi prihodki kot z višjimi. Občutno več stresa na lastni koži čutijo tudi študentje.

Evropa je med regijami na drugem mestu po deležu ljudi, ki trpijo zaradi stresa (35 odstotkov), takoj za Bližnjim vzhodom (42 odstotkov). Izmed evropskih držav sta na najvišjih mestih Srbija in Hrvaška, Slovenija je nekoliko pod evropskim povprečjem s 34 odstotki. Najmanjši delež ljudi, ki trpijo zaradi stresa, je v Vietnamu.

Na globalni ravni 74 odstotkov vprašanih navaja, da kadijo zelo malo oziroma nikoli, medtem ko jih 18 odstotkov poroča, da so pogosti kadilci. Moški (22 odstotkov) kadijo pogosteje kot ženske (13 odstotkov), najvišji delež rednih kadilcev pa je v starostni skupini 45-54 let (21 odstotkov). Zanimivo je, da je delež rednih kadilcev med zaposlenimi in nezaposlenimi enak (20 odstotkov), delež kadilcev med študenti je 10-odstotni.

Evropa na globalni ravni zaseda drugo mesto z deležem 20 odstotkov rednih kadilcev, takoj za Bližnjim vzhodom s 34 odstotkov. V samem vrhu po deležu rednih kadilcev je Grčija (37 odstotkov), sledita Srbija (32 odstotkov) in Hrvaška (27 odstotkov). Slovenija po deležu rednih kadilcev spada pod evropsko povprečje s 14 odstotki rednih kadilcev.

Največ spijejo na Japonskem, Slovenija na dnu lestvice

Podobno kot priljubljenost cigaret upada tudi pitje alkohola. V svetovnem povprečju 16 odstotkov vseh vprašanih dokaj pogosto pije alkohol, 22 odstotkov le včasih, 58 odstotkov pa alkohol pije zelo malo oziroma nikoli. Število moških, ki pijejo alkohol (20 odstotkov), je skoraj dvakrat večje od števila žensk (11 odstotkov). Prav tako je število starejših od 65. leta, ki pijejo alkohol (20 odstotkov), skoraj dvakrat višje od deleža najmlajše generacije (med 18. in 24. letom), ki pijejo alkohol (12 odstotkov).

Po regijah je Evropa na prvem mestu po uživanju alkohola. 20 odstotkov Evropejcev namreč poroča, da alkohol uživajo pogosto, medtem ko v regiji Bližnjega vzhoda le štirje odstotki vprašanih pogosto pije alkohol.

Visoka stopnja uživanja alkohola je na Japonskem (46 odstotkov), medtem se Slovenija, Srbija in Hrvaška uvrščajo pod evropsko povprečje, in sicer s 14 odstotki v Srbiji, 13 odstotki na Hrvaškem in 8 odstotki v Sloveniji.

Izsledki raziskave kažejo, da kljub pandemičnemu času večina prebivalstva na globalni ravni ocenjuje, da so zdravi. Ta ocena v nobeni izmed svetovnih regij ne pade pod 70 odstotkov, še zmeraj pa je samoocena splošnega zdravja v Evropi najnižja izmed vseh regij (72 odstotkov). Skrb za lastno zdravje nakazuje tudi naraščajoč trend poseganja po zdravi prehrani, skrbi za dober spanec in telesno aktivnost, kjer se Slovenija uvršča nad evropsko povprečje. Slednje nakazuje, da zdravje ostaja prioriteta, ne glede na občasne nezdrave navade, kot sta kajenje in pitje alkohola. Najbolj skrb vzbujajoč je podatek o povečanju stresa, ki ga najbolj čutijo ženske, mladi in ljudje z manj dohodki, še navaja Mediana.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.