Menu Item
Kljub petevrski vstopnini in novim pravilom, ki omejujejo velikost turističnih skupin, Benetke pokajo po šivih. Kritike se vrstijo ena za drugo; turistični vodniki bentijo, domačini obupujejo in zapuščajo svoje domače mesto, opozicijski svetniki pa trdijo, da je bilo kljub strožjemu režimu na določene dneve obiskovalcev celo več kot lani.
Odkar so 1. avgusta v Benetkah začela veljati nova — še strožja — pravila, s katerimi beneške oblasti skušajo zamejiti množični turizem, večina turističnih vodnikov benti. Po novem so namreč na glavnem beneškem otoku ter na otokih Murano, Burano in Torcello turistične skupine z več kot 25 ljudmi prepovedane, enako velja za uporabo zvočnikov med ogledi.
To naj bi razbremenilo ozke mestne uličice in vse manjšemu številu prebivalcem zagotovilo nekaj miru. Kršiteljem grozi globa od 25 do 500 evrov.
Eden od vodičev, ki nad prizadevanji mesta ni navdušen, je Alejandro iz Mehike. Ko je po ozkih uličicah vodil svojo skupino, ga je spremljala novinarska ekipa The Guardiana. Za britanski medij je potezo lokalnih oblasti označil za “ne preveč pametno” in pokazal, kako so nova pravila videti v praksi.
“Z mano je na primer 24 ljudi, ostalih 25 pa je tam,” je dejal in pokazal na turistično skupino nekaj metrov pred seboj. “Bolj prijetno bi bilo, če bi bili vsi skupaj. Zdaj namreč vodenje poteka tako, da vodič iz prve skupine podaja informacije, jaz pa zgolj pazim, da se ne izgubimo.”
Podobno opaža tudi vodička Giulia. “Ni lahko najti vodnikov, ki bi skrbeli za več kot eno skupino. Imamo avtobus s 50 turisti, a samo enega vodnika,” je dejala. “Res je, da so ukrepi šele stopili v veljavo, a dvomim, da bodo rešili situacijo.”
Simbol množičnega turizma
Benetke, nekoč središče močne pomorske republike, so v zadnjem desetletju postale simbol množičnega turizma, saj jih letno obišče približno 30 milijonov obiskovalcev. Velika večina jih pride le za en dan. Ker si lokalne oblasti ta trend prizadevajo obrniti, Benetke zdaj služijo kot nekakšen testni poligon za vse ostale svetovno znane turistične točke, ki so prav tako pod pritiskom prekomernega turizma.
A kritiki trdijo, da je bil dosedanji pristop brezploden.
Aprila so Benetke postale prvo večje turistično središče na svetu, ki je skušalo enodnevne izletnike odvrniti z zaračunavanjem vstopnine. Pet evrov so morali obiskovalci plačati na 29 določenih dni, ko je obiskanost največja, režim pa je nehal veljati julija. Gre za nujen odziv lokalnih oblasti, da bi preprečile uvrstitev mesta na črno listo Unescove dediščine, poroča The Guardian.
Po podatkih mestnega sveta je bila vstopnina plačana 485.000-krat, kar je v blagajno prineslo 2,4 milijona evrov. To je veliko več, kot so sprva pričakovali. Na drugi strani pa je bil ukrep občutno manj uspešen pri zmanjšanju števila turistov. A kljub temu so predstavniki oblasti prepričani, da bi shema — ki so jo opisali kot revolucionarno orodje za zbiranje bolj natančnih podatkov o obiskovalcih — lahko rešila težave z množičnim turizmom. Še več: namignili so že, da bi vstopnino prihodnje leto podvojili.
Kritiki: Na določene dneve je bilo obiskovalcev celo več kot lani
Med najbolj glasnimi kritiki novih pravil je Giovanni Andrea Martini, beneški svetnik iz vrst opozicije. “Nimajo popolnoma nobenega učinka,” pravi. “Imamo podatke, ki kažejo, da je bilo na določene dneve število obiskovalcev za 5.000 večje kot na iste dneve leta 2023. Vedeli smo, da to ne bo delovalo. Snovalci ukrepa so le želeli pomiriti Unesco.”
Čeprav je spoštovanje ukrepa nadziralo 70 redarjev, je bilo po podatkih občine izdanih zelo malo glob, če sploh kakšna, poroča The Guardian. “Glob ni bilo, ker niso želeli, da bi se taki primeri preselili na sodišče,” trdi beneški svetnik. Po njegovih besedah je v mesto prišlo veliko ljudi, ne da bi plačali vstopnino, saj so vedeli, da je zelo majhna možnost, da jih pristojni pri kršenju zalotijo.
Turisti so sicer nov režim večinoma sprejeli, na drugi strani pa mu ostro nasprotujejo domačini. Mnogi so namreč prepričani, da bi bil edini pravi način za dosego bolj trajnostnega turizma, da bi se občina osredotočila na goste, ki v Benetkah prespijo. Kratkoročne najeme bi morali omejiti, poleg tega pa izboljšati storitve za domače prebivalstvo, ki je leta 2022 prvič padlo pod številko 50.000. “Nobenega nadzora ni nad storitvami, kot je Airbnb,” poudarja Stefano Croce, podpredsednik združenja turističnih vodnikov v Benetkah. “Ogromno mojih prijateljev je iz Benetk odšlo in tudi naši potomci odhajajo.”
Skepticizem, ali lokalne oblasti res vedo, kaj delajo, se je dodatno poglobil po tem, ko je konec julija odjeknila novica, da župana Luigija Brugnara preiskujejo zaradi korupcijske afere. V ospredju preiskave so obtožbe o podkupovanju mestne uprave in zemljišče, ki ga je Brugnaro kupil pred leti, do danes pa je njegova vrednost skokovito narasla. Župan je na seji mestnega sveta zavrnil vse očitke in zahteve po odstopu.
Tožilstvo sicer zaradi suma korupcije preiskuje skupno več kot 20 ljudi. Policija pa je julija aretirala vodjo oddelka za promet Renata Borasa, sicer prijatelja Brugnara, in zasegla več kot dva milijona evrov, katerih izvor za zdaj ni povsem jasen.
Ob tem je opozicijski svetnik Giovanni Andrea Martini dejal, da se ljudje sprašujejo, kaj občinska uprava počne z denarjem, ki ga je v blagajno dobila z vstopninami.
Domači vodiči nova pravila podpirajo
Kljub kritikam pravila, ki skupine omejuje na 25 turistov, pa ga je beneško združenje turističnih vodnikov podprlo. “Mi smo ta ukrep predlagali že leta 2018. Benečani turistične vodnike pogosto vidijo kot del problema, a v resnici si želimo, da bi bil turizem nadzorovan. Če obstajajo pravila, tudi mi delamo bolje,” pravi podpredsednik združenja Stefano Croce.
Do določenih turističnih vodnikov je še bolj kritičen Matteo Secchi, ki vodi aktivistično skupino lokalnih prebivalcev Venessia.com. “Benetke uporabljajo kot bankomat, še huje pa je, da o mestu ne vedo ničesar. “Nekega dne sem na trgu Campo Sant’Angelo slišal vodiča, ki je rekel, da je to mafijsko območje, obiskovalci pa so bili navdušeni nad tem sranjem.”
Ukrep podpira, saj je po njegovem mnenju zadnji čas, da je občina našla način, kako razbremeniti ozke ulice. “Ob določenih dneh nisem mogel niti do trgovine, saj je pot oviralo sto ljudi,” pripoveduje. Ali bo ukrep dejansko deloval ali ne, bo pokazal čas. “Benetke so vedno kot poskusni zajček,” pravi Secchi. “Mi novosti preizkušamo, drugi pa opazujejo, ali delujejo ali ne. Dejstvo pa je, da je v takšnih situacijah nujno sodelovanje na globalni ravni; turiste je treba bolje izobraziti, da bodo vedeli, da prihajajo v kraj, kjer živijo ljudje. Obstajati mora torej vzajemno spoštovanje,” je podčrtal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!