Menu Item
Skupina 44 evropskih poslancev, med njimi je tudi Matjaž Nemec iz S&D/SD, je Evropsko komisijo pozvala, naj pripravi oceno učinka ukinitve vsakoletnega premikanja ure, in pripomore k temu, da bodo predlogi evropskih državljanov uslišani. Pred petimi leti je namreč večina sodelujočih evropskih državljanov podprla ukinitev premikanja ure.
Pred skorajšnjim premikom urnih kazalcev, ki jih bomo zadnjo nedeljo v marcu tudi v Sloveniji premaknili na poletni čas, se znova obuja razprava o ukinitvi premikanja ure. Skupina 44 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin, med njimi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD), je Evropsko komisijo pozvala, naj pripravi oceno učinka ukinitve premikanja ure. To bi omogočilo nadaljevanje pogajanj Sveta EU, torej držav članic, o tem predlogu, so poudarili.
Evropska komisija je namreč leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam. Zaradi razhajanj držav glede tega, ali želijo uveljaviti zimski ali letni čas, pa je predlog obtičal prav na Svetu EU.
Predlog Bruslja za ukinitev premikanja ure je leta 2018 sicer sprožilo javno posvetovanje na ravni EU, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov, 84 odstotkov udeležencev pa je ukinitev premikanja ure podprlo.
Svet EU je decembra 2019 nadaljnja pogajanja o predlogu komisije pogojeval z oceno učinka na ravni EU, ki pa ga komisija še vedno ni pripravila, so v pobudi opozorili evropski poslanci. V pismu, ki so ga naslovili na predsednico komisije Ursulo von der Leyen in evropsko komisarko za promet Adino Valean, so komisijo pozvali, naj pripomore k temu, da bodo predlogi evropskih državljanov uslišani.
Evroposlanec Matjaž Nemec je pri tem poudaril, da vse glasnejših pozivov evropskih državljank in državljanov Evropska komisija ne sme spregledati. Izrazil je tudi pričakovanje, da pobuda skupine poslancev ne bo obstala v predalih in da bi lahko bil dogovor sprejet še pred jesenskim premikanjem urnih kazalcev na zimski čas.
“To vprašanje, ki morda ni vitalnega pomena za reševanje ključnih izzivov unije, pa poleg svojega prvenstvenega cilja – konec vsem nevšečnostim in zmedam ob spremembah ure, razgalja tudi večji problem, to je naslavljanje in reševanje problemov, ki prihajajo neposredno iz želja, zahtev in hotenj ljudi,” je ob tem opozoril.
V EU velja ureditev poletnega časa od leta 1980, uvedli pa so ga, da bi prihranili energijo. Članice EU so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove. Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, srednjeevropski čas velja za 17 članic unije, tudi Slovenijo, vzhodnoevropski čas pa za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo.
Kmalu bi lahko nastala zmeda
Po predlogu Bruslja za ukinitev premikanja ure je slovenska vlada sporočila, da načeloma podpira ukinitev premikanja ure. V Sloveniji pa bi glede na takratna pojasnila ministrstva za infrastrukturo obveljal standardni zimski čas. Po drugi strani je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.
Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega. K uvedbi stalnega poletnega časa se je zaradi pozitivnih učinkov na turizem ogrevala tudi hrvaška vlada.
S tem pa se je začela kazati potencialna zmeda, ko bi npr. Avstrija imela poletni čas, Slovenija zimskega, Hrvaška pa spet poletnega. Pogovori so na svetu EU konec leta 2019 zastali, razprave pa so zasenčila druga pereča vprašanja, s katerimi se je in se sooča EU.
Kot kaže, bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje