Menu Item
Kam je izginila korona? To se te dni ob poplavi novic o ukrajinski vojni sprašuje marsikdo. Od prvega dne vojne je koronavirus praktično izginil z naslovnic, kjer smo mu mediji dve leti posvečali vso pozornost, tudi na račun novic o drugih dogodkih. To kažejo tudi analitični podatki projekta slovenskih znanstvenikov, Event Registry, ki s pomočjo umetne inteligence beleži poročanje okrog 150 tisoč medijev z vsega sveta.
Event Registry (register dogodkov) je plod znanja slovenskih znanstvenikov z Instituta Jožef Stefan. Sistem s pomočjo umetne inteligence zbira novice iz približno 150 tisoč virov z vsega sveta. Od približno milijona novic, ki jih Event registry vsak dan zabeleži v več kot 100 jezikih (in vseh pisavah), jih te dni kar petina, okrog 200 tisoč novic, omenja Ukrajino. Sistem spremlja tako spletne vsebine klasičnih medijev, kot tudi tako imenovano blogosfero oziroma tiste bloge, ki so relevantni in dobro brani. Od trenutka, ko se novica pojavi v mediju, do trenutka, ko jo zabeleži Event registry, je le nekaj minut.
Med novicami z vseh celin in vseh področij, “množico različnih zgodb, od tega, kaj je storila Kim Kardashian do športnih rezultatov klubov, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, vsaka peta novica v teh dneh omenja Ukrajino,” pravi Marko Grobelnik, eden od ustvarjalcev registra dogodkov z Odseka za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan. Kako izjemno je zraslo število novic o Ukrajini, je vidno iz spodnjega prikaza.
Medtem se je poročanje o koronavirusu ne le pri nas, ampak povsod po svetu, občutno zmanjšalo. “Na nek način ga je nadomestilo poročanje o Ukrajini. Ne le posameznik, ampak tudi populacija ima nekako omejeno kapaciteto, koliko informacij lahko sprejme. Če ena novica, tip dogodkov tako zapolni prostor, ga enostavno zmanjka za druge stvari,” pojasnjuje Grobelnik.
Je bila medijska osredotočenost na korono pretirana?
Epidemija je bila dve leti osrednja tema medijev, to potrjujejo tudi podatki registra dogodkov. “Sploh na začetku epidemije se je pisalo skoraj samo o tej temi. Skorajda nismo vedeli, da se dogaja še kaj drugega, niti ali je kje kakšna vojna ali druga katastrofa. Situacija je bila v naših medijih zelo podobna kot v svetovnih medijih,” pravi Grobelnik.
Je bila taka osredotočenost napačna? “Epidemija je bila tema v izjemno močnem javnem interesu, pomenila je tako krizo javnega zdravja kot tudi krizo komuniciranja. Čeprav smo državljani imeli na voljo skoraj čezmerno količino informacij, pa so se – zlasti prek internetnih družbenih omrežij – širile tudi mnoge napačne in zavajajoče ter povzročale zmedo in tvegana, zdravju škodljiva ravnanja. V takih razmerah bi bilo krivično trditi, da je bila ta osredotočenost novičarskih medijev na epidemijo že v izhodišču napačna,” odgovarja dr. Melita Poler Kovačič, profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede. “Napačna je bila toliko, kolikor so bile zaradi nje v medijih morda prezrte druge relevantne teme. Napačna je bila, ko so novinarji svoje delo opravili neodgovorno, ko informacij niso dovolj preverili, ko so bili neuspešni pri reševanju etičnih dilem, in teh je bilo pri poročanju o epidemiji veliko. Na primer, kako poročati o stranskih učinkih cepiv, obenem pa ne širiti strahu in panike? Kako poročati o teorijah zarot in jih obenem ne popularizirati? Odgovori niso enostavni. Od novinarjev smo upravičeno lahko pričakovali odgovorno novinarsko delo, ne pa tudi prevzemanja odgovornosti za nezaupanje javnosti, ki so ga povzročili politični odločevalci in njihovi komunikatorji.”
Kako se je spreminjalo število novic o koronavirusu, je vidno na spodnjem prikazu. Jasno se vidi, kako je število novic sledilo valovom epidemije, pa tudi, kdaj so novinarji na počitnicah, razlaga Grobelnik. “V teh dveh letih je intenzivnost poročanja o koronavirusu konstantno rahlo padala. V zadnjih dneh in tednih pa je bil padec zelo izrazit, hkrati s skokom poročanja o Ukrajini.”
Kaj pa druge vojne?
Umetna inteligenca Event registryja teh milijon novic, ki jih na dan zbere, nato obdela in med seboj poveže tiste, ki govorijo o isti stvari, v skupino oziroma dogodek. Takih dogodkov je od 10 do 20 tisoč na dan, pojasnjuje Grobelnik. Več poročanja o enem dogodku posledično pomeni manj zabeleženih dogodkov v svetovnih medijih.
In kateri so tisti dejavniki, ki dogodek naredijo vreden ali nevreden medijskega poročanja? “Gre za dejavnike objavne vrednosti. Večja je denimo verjetnost, da bo objavljen dogodek, ki je negativen, konflikten, dramatičen, relevanten za domače občinstvo, ga je mogoče poosebiti, vključuje znane, slavne osebe in tako naprej,” pojasnjuje Poler Kovačič. “Vse to in še marsikaj so dejavniki objavne vrednosti.” Toda ni vse odvisno le od tega. “Novinarji oziroma uredniki – v razmerah časovnih pritiskov in finančno-kadrovskih omejitev, pa tudi političnih in ekonomskih odvisnosti – dogodke izbirajo rutinsko, pogosto pasivno in v duhu tržne logike. Mediji po eni strani z izborom tem in dogodkov postavljajo dnevni red občinstvom, toda medijem ga postavljajo drugi – od vplivnih, prevladujoče uradnih virov informacij, pa do oglaševalcev in drugih akterjev, ki prispevajo k odločitvi, kaj bo predmet medijske obravnave in s tem tudi širše javne razprave.”
V teh dneh novinarji pogosto slišimo upravičene očitke, da se vojna v Ukrajini ni začela prejšnji teden, ampak traja že leta, ter da po svetu divjajo številne vojne z mnogimi žrtvami, poročamo pa skoraj izključno o ukrajinski. “To drži,” pravi profesorica novinarstva. “Podobno je pri poročanju o terorizmu, ko so teroristična dejanja, ki so se denimo zgodila v New Yorku, Parizu, Bruslju in Istanbulu dobila ogromno medijske pozornosti, kar pa seveda ne kaže slike globalnega terorizma z različnih koncev sveta. Vzroki za tak izbor kriz, o katerih bomo poročali, so različni; od dejavnikov objavne vrednosti, ki pri izbiri dogodkov privilegirajo tisto, kar se dogaja ‘v bližini’ in je neposredno relevantnejše za domače občinstvo, pa do finančno-kadrovskih omejitev, ki se kažejo tudi v vedno manj številčni dopisniški mreži in pomanjkanju novinarjev, usposobljenih za vojno poročanje.”
Bo medijska osredotočenost na Ukrajino ostala, če bo vojna trajala? “Kaj se bo dogajalo s poročanjem, je nepredvidljivo, tako kot je nepredvidljiva ta vojna. Ob hudih, tragičnih dogodkih v Ukrajini se bo delež tovrstnih novic povišal. Če bo vojna, bognedaj, postala nekakšna stalnica, kot je postala korona, pa se bo delež poročanja zmanjšal,” napoveduje Grobelnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje