Koalam grozi klamidija. Bi jih lahko rešilo cepivo?

Foto: PROFIMEDIA

Koalam grozi nešteto dejavnikov – od krčenja zemljišč do naravnih nesreč. Tu pa je tudi klamidija, ki kosi po populaciji. Ne le da številne koale ubije, pogosto vodi tudi v neplodnost. Na dveh avstralskih univerzah so razvili cepivo, ki deluje, a stroški ulova, cepljenja in spremljanja koal iz divjine so ogromni.

Še pred nekaj desetletji ni bilo nič nenavadnega, da na dvorišču avstralske družine opazite koalo, ki počiva na bližnjem drevesu. Na gosto naseljeni vzhodni obali države jih je bilo veliko.

V zadnjem času pa se je število koal močno zmanjšalo – ponekod v desetih letih celo za 80 odstotkov. Zaradi krčenja zemljišč in urbanizacije so koale lačne in brezdomne, grozijo pa jim tudi številne naravne nesreče.

Zdaj jih ogroža še klamidija, za BBC opozarja dr. Michael Pyne, ki že več kot 20 let vodi kliniko Koala Rehab Centre v Currumbinu, obalnem predmestju mesta Gold Coast. “Pridejo dnevi, ko evtanaziraš na kupe koal, ki v kliniko pridejo tako izčrpane od bolezni,” dodaja.

Ocene se razlikujejo, saj je koale težko prešteti, a v divjini naj bi ostalo samo še 50.000 teh živali. Vrsta velja za ogroženo na večjem delu vzhodne obale Avstralije.

Dr. Pyne se spominja začetnih dni delovanja klinike, ko so zdravili le nekaj koal na leto. Zdaj jih letno obravnavajo približno 400. Med glavnimi razlogi, da koale potrebujejo pomoč veterinarja, so napadi hišnih ljubljenčkov, trki z vozili in klamidija. Zadnji razlog je tudi najbolj smrtonosen.

Pri koalah klamidija povzroči vnetje očesne veznice, pri drugih pa se kaže kot okužba spolovil in urinarnega sistema. Živali, ki nimajo sreče, zbolijo za tudi obema okužbama hkrati.

Najhujša oblika okužbe oči je lahko tako huda, da koale oslepijo in umrejo od lakote. Pri okužbi urogenitalnega sistema pa nastanejo velikanske ciste, napolnjene s tekočino – tako vsakodnevne telesne funkcije, kot je odvajanje urina, pomenijo, da živali kričijo od bolečin. “Njihov reproduktivni sistem razpade,” pojasni dr. Pyne.

Če klamidijo ujamejo dovolj zgodaj, je zdravljenje možno, a je v vsakem primeru to za koale nočna mora – antibiotiki uničijo črevesne bakterije, ki koalam omogočajo prebavo sicer strupenih evkaliptusovih listov, njihovega glavnega vira hrane.

Cepivo deluje

Klamidija ni redka bolezen tudi pri drugih živalih, vendar je širjenje in intenzivnost bolezni pri vrečarjih neprimerljivo večja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bila okužena približno polovica koal v Queenslandu in Novem Južnem Walesu, vendar se je samo v Currumbinu ta delež povzpel nad 80 odstotkov. To je najbolj obolela populacija v regiji, dr. Pyne pa situacijo označuje za katastrofo.

Na tehnološki univerzi v Queenslandu so razvili cepivo za preprečevanje in zdravljenje klamidije pri koalah. Nastajalo je skoraj dve desetletji. Koale poskušajo rešiti pred izumrtjem: ujeli so 30 mladičev in jih cepili, nato pa jih bodo vsaka tri leta spet ujeli in spremljali njihovo zdravje.

Doslej so zbolele le tri od cepljenih koal, vse pa so ozdravele. Spodbudno je predvsem, da sta se skotila več kot dva ducata mladičev, kar pomeni, da se obrača tudi trend neplodnosti. Na kliniki cepijo vsako koalo, ki pride na zdravljenje – na ta način so jih cepili že približno 400.

Dve uri stran si raziskovalci z univerze Sunshine Coast prizadevajo, da bi z ločenim cepivom zajezili tudi val bolezni. Letno cepijo približno 2.000 koal s poskusi v bolnišnicah za divje živali in se vključujejo v študije v regiji, ki vključujejo ulov koal.

Zdaj so vse te projekte združili v eno študijo na več kot 600 živalih. Smrtnost med cepljenimi koalami se je zmanjšala za dve tretjini.

Izjemno visoki stroški

Minilo je že desetletje, odkar sta raziskovalni ekipi z obeh univerz začeli opažati rezultate, ki jih prinaša cepivo, a še vedno ni jasno, kdaj bo cepivo pripravljeno za širšo rabo.

Medtem ko izdelava cepiva ne predstavlja tako visokih stroškov, je iskanje, ujetje in cepljenje divjih koal dolgotrajno in zelo drago.

Raziskovalci razmišljajo, da bi se strateško obrnili le na izbrane populacije, čeprav še nimajo ocene, koliko koal v vsaki od njih bi morali zdraviti, da bi obrnili trend.

Oba razvijalca cepiva svoje injekcije klinikam za divje živali zagotavljata brezplačno, ob tem pa se zanašata na posamezne donatorje, velikodušnost univerz in nepredvidljivo podporo politike. Lani je Canberra univerzama namenila po 750.000 dolarjev (718.000 evrov).

“Nihče si ne želi predstavljati Avstralije brez koal,” je takrat dejala ministrica za okolje Tanya Plibersek.

A podpora vlade je redka in občasna, zato je nujna odobritev zveznega regulatorja, na katero trenutno čakajo. K obupu raziskovalcev pa pripomore tudi, da cepivo preprosto ni dovolj, da bi rešili koale. Tudi tiste, ki jih rešijo in se vrnejo v divjino, se morajo namreč soočiti z neštetimi drugimi smrtnimi grožnjami, še piše BBC.